• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Sreča – nova oblika prihodka

Živimo v času brez primere. V času, ko je prihodnost vedno manj predvidljiva, največji izziv človeštva pa je, kako se s tem soočiti. Za več stoletij generacij je bilo namreč vzgojenih tako, da so kljub številnim krizam verjele v svet, ki je sorazmerno predvidljiv. Čeprav se o tem le redko sprašujemo in je negotovost postala stalnica, s katero živimo, raziskave potrjujejo, da občutek negotovosti močno vpliva na to, kako ljudje danes bivamo in iščemo srečo. Po čem hrepenimo in nenazadnje, kaj pričakujemo ali celo zahtevamo od svojega okolja, tudi na delovnem mestu.

Če smo še nedavno delali za konvencionalne prihodke, kot so plače, zdravstvene koristi, denarne nagrade ali nadure, in tako potešili naš materialni jaz, danes zagotovo ni več tako. Zdaj se zavzemamo za drugačne prihodke: osebno zadovoljstvo, dobro počutje in srečo. Zneski plačil, bonusi in koristi bodo seveda vedno pomembni, vendar vedno manj zadostujejo za mnoge izmed nas. Zaposleni v organizacijah, v katerih delamo, v zameno za trdo delo v nepredvidljivih okoliščinah tako danes ne zahtevamo le profesionalne rasti, temveč (večkrat nezavedno) tudi osebno srečo v zameno za stalno negotovost. Zato so vrednote in kakovost kulture organizacij nekaj, kar je postalo enakovredno poslovni uspešnosti, saj zaposleni danes svoja podjetja analizirajo in doživljajo veliko bolj osebno. To pa je del vsakodnevne realnosti za tiste, ki ljudi vodimo in za njihovo »dobro počutje« celo odgovarjamo, hkrati pa se z negotovostjo soočamo tudi sami.

Sreča – rezultat razvojnega procesa posameznika

Dejstvo je, da smo tako v domačem okolju kot tudi na delovnem mestu lahko srečni šele takrat, ko smo se pripravljeni soočiti sami s seboj. Zato najuspešnejša svetovna podjetja svoje zaposlene na pozitiven način najprej izzovejo, da se s svojimi slabostmi soočajo dnevno in gradijo svojo rast na osebnih izzivih. Številne raziskave so namreč pokazale, da razlog za izgorelost ali nezadovoljstvo na delovnem mestu največkrat ni prevelika količina dela, temveč delo v okolju, ki ne ponuja možnosti za osebno rast.

Mednarodno podjetje Next Jump je prav zato svojo unikatno kulturo spremenilo v gibanje, ki omogoča, da zaposleni stalno rastejo, tako osebno kot tudi karierno. Gibanje ponuja številne interne programe, ki omogočajo zaposlenim, da se razvijajo brez strahu pred posledicami neuspehov. Princip »backhand« zaposlenim dnevno ponuja povratne informacije na njihovo vedenje, vodenje projektov ali ljudi, soočanje z izzivi ali težavami, informacije pa prihajajo od njihovih kolegov; tako podrejenih kot tudi nadrejenih. Tovrstni programi in običaji podjetja tako omogočajo ključne spremembe vedenja posameznikov, ki so posledica njihove osebne rasti. Ta pa je ključ sreče zaposlenih, ki je tako postala nov vir moči za rast podjetja.

Sreča je postala rezultat razvojnega procesa posameznika. Načrtno razvojne modele (Deliberately Developmental Organization, DDO) posvajajo ali razvijajo tudi številna druga podjetja, skupno pa jim je, da kultura organizacije deluje kot inkubator za razvoj zaposlenih.

Sreča zaposlenih – poslovni izziv prihodnosti

Finančni strokovnjaki zaradi naraščujočega zadolževanja držav in njihovih centralnih bank že napovedujejo novo finančno krizo. Če se je zadolževanje po zadnji krizi v državah z zrelo ekonomijo omejilo, pa države v razvoju svoje dolgove močno kopičijo. Seveda držimo pesti, da se strokovnjaki v povezavi s tem močno motijo. A obstaja velika možnost, da ni tako. Dejstvo pa je, da bo kriza znova močno omajala stabilnost številnih podjetij. Tudi slovenskih. Dobro počutje na delovnem mestu pa bo postalo nov poslovni izziv delodajalcev. Vseeno pa močno verjamem, da se bodo podjetja s pravo kulturo na delovnem mestu z vsemi krizami prihodnosti soočala bolje. Podjetja, ki svoje zaposlene že zdaj dnevno soočajo z osebnimi izzivi in možnostmi negativnih izzidov delovnih nalog, bodo veliko močnejša pri premagovanju negotovosti, kompleksnosti in dvoumnosti prihodnosti. Zato naj bo ključni izziv vseh nas že danes, kako kolektiv izuriti, da se ne osredotoča le na to, kar je verjetno, temveč tudi na to, kaj je ali bo mogoče. Na ta način se bodo ljudje naučili delati še bolje s tistim, kar jim je na voljo, in ne slabše zaradi stvari, ki jih nimajo, hkrati pa bodo ob tem vseeno osebno rasli. 

Kolumna je bila objavljena v oktobrski, 449. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]