• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Vse se začne pri nas samih

V svojem delovnem okolju smo vsi obdani z raznobarvnimi ljudmi. Največkrat niso prvenstveno naši prijatelji ali znanci, pa med tednom vseeno z njimi preživimo vsaj 8 ur dnevno – več kot v budnem stanju s tistimi, ki so nam v življenju najdražji. Ker sem kljub vodstvenim sposobnostim po naravi veliko bolj introvertirana, kot bi verjetno precenili, vedno znova iščem nove odgovore in načine, kako okrepiti, izboljšati ali spremeniti na bolje odnose s sodelavci, bodisi nadrejenimi ali posamezniki v timu, ki ga vodim.

Ko sem naredila hitro analizo svoje povezanosti z Greyevci, sem ugotovila, da jo lahko povzamem s tremi vrstami odnosov: zapletenimi, multipleksnimi in sinergičnimi. Dejstvo pa je, da je prav vsak odnos enako pomemben, pa čeprav nas občasno čustveno izčrpava. Pozitivna povezanost zaposlenih je namreč ključ do zdrave kulture in kemije v timu ter posledično boljših poslovnih rezultatov. Ker pa nam odnosi lahko po nepotrebnem jemljejo veliko energije, je pomembno, da krepimo samozavedanje in razumemo, da se vse začne pri nas samih.

Življenje je zelo preprosto, vendar vztrajamo pri tem, da je zelo zapleteno.

Tudi na delovnem mestu. Zapleten odnos ima lahko več vzvodov in oblik. Prav vsak je samosvoj. Zaplete se lahko ko, recimo, dva posameznika v timu prepleteta osebni in poslovni svet do te mere, da postane situacija obremenjujoča za oba vpletena in posledično za tim, v katerem delujeta. V takšnih primerih le malokdo zmore dovolj čustvene zrelosti za pozitiven razplet in ponavadi eden od vpletenih zapusti kolektiv. Včasih posameznika v timu zaradi dominantnih osebnosti trčita v konflikt pri realizaciji osebnih interesov. V takšnih primerih je ključno soočenje, preden se konflikt zaplete v obliko, ki je škodljiva za celoten kolektiv in negativno vpliva na delo. V svoji karieri na Greyu sem zaradi svoje narave naletela na kar nekaj tovrstnih trkov. Vendar sem se hitro naučila, da s tečnobami noče delati nihče. Zato danes skušam svojo naravo zavestno brzdati, vsako nesoglasje pa najprej analiziram pri sebi in nato ponudim rešitev, ki je potencialno sprejemljiva za vse. Včasih mi gre lažje, včasih težje. Dejstvo pa je, da so vsa medosebna nesoglasja, ko jih pogledamo zgolj razumno, izjemno preprosta. Zaplete se le, ko vztrajamo pri tem, da so strašno zapletena in nerešljiva.

Multipleksna povezanost povečuje zaupanje.

Če smo nekoč strogo ločevali posel in zasebno življenje, saj je bilo tako prav, se ta dva svetova danes vedno bolj prepletata in nam omogočata hitrejši osebni in poslovni razvoj. Raziskave namreč kažejo, da večplastni odnos med ljudmi na delovnem mestu dramatično povečuje zaupanje, verjetno zato, ker ponuja več priložnosti za dokazovanje zaupanja vrednega vedenja. Prav tako je bolj verjetno, da bodo nove ideje in sveže informacije deljene. V primerjavi s tistimi, ki imajo več enotnih omrežij, imajo tisti z visoko stopnjo večplastnosti v njihovem celotnem družabnem omrežju boljše vrednotenje idej, dostop do več virov informacij in bolj napredno razmišljajo. Ko je bil Grey še majhna agencija, smo bili zagotovo večplastno povezana celota, ki si je med seboj brezkompromisno zaupala. Ko smo kot agencija rasli, pa je postalo tovrstno povezovanje ljudi veliko bolj zapleteno. Pri večji množici ljudi namreč nastanejo številne povezave, ki se oblikujejo glede na interese, razvojno stopnjo posameznikov ali zgolj glede na vloge v timu.

Seveda pa za tiste, ki podjetja sovodimo, vedno obstaja nevarnost, da interes katere od povezav postane zgolj hujskanje proti temu ali onemu, kar lahko bistveno ogrozi kakovost kulture podjetja kot celote. V takšnih primerih je nujno, da se povezava razbije in preusmeri na pozitivne cilje, ki so koristni za celotno organizacijo. Vseeno pa verjamem, da imajo tovrstni odnosi, ki združujejo formalne in neformalne vidike v enotno razmerje med dvema osebama, občutno bolj pozitiven učinek na inovativen prenos znanja znotraj organizacije, podjetja ali agencije. Zato bi morali vodstveni kadri tovrstno povezovanje spodbujati.

Sposobnost samozavedanja posameznikov je ključ za sinergijo tima.

Najvišja stopnja povezanosti med dvema ali v skupini pa nastane takrat, ko zaradi spoštovanja in upoštevanja drugačnosti nastopi sinergija. Takšni odnosi največkrat nastanejo med dolgoletnimi sodelavci in zahtevajo določeno stopnjo zrelosti. So dragoceni, saj omogočajo najvišjo stopnjo zaupanja, spoštovanja in posledično večjo produktivnost, predvsem pa zahtevajo od posameznikov visoko stopnjo samozavedanja. Sposobnost samozavedanja posameznikov je namreč ključna veščina, ki opredeljuje kakovost tima. 

Kolumna je bila objavljena v avgustovski, 447. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]