• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Zakaj »navZdušenje«, zakaj ne »faXscinacija«?

Mladi mi kar ne dajo miru. Ne dajo mi spati. Prav vznemirjajo me. Poganjajo mi kri po žilah. Njihovi dotiki – na ekran – omogočajo malodane vse. Pričarajo nov svet. Privlačen. Drugačen. Prevzamejo me njihova impulzivnost, hitrost, norčavost, muhavost, neposrednost, iskrivost, zvedavost. Takšni pač so, to je v njihovi naravi, so rekli včasih. To je v njihovem digitalnem genskem zapisu. So prvi, ki so popkovino v istem hipu nadomestili z brezžičnim internetom.

Generacija Z je prva, ki se je priklopila tako, da se ni priklopila. Popkovino je nadomestil wifi. Poleg mleka na prsih so začeli vsesavati splet. Mamo bi pogrešali kasneje kot pametni telefon. Božanskost dotika kože, roke obraza, las, vsega privlačnega na človeku in njegovega ne vedno predvidljivega odziva je zamenjalo hrepenenje po dotiku zaslona in čustveno prezadovljstvo ob utopitvi, ja, utopitvi v, ne vzponu na, vrtinčasti svet globine (ne)dosegljivega in vroče zaželenega malodane na prvi stopnji zadovoljevanja osnovnih potreb.

Veliko »navZdušenje« me je prevzelo, ko smo uvideli, da je zanimanje za politiko med najmlajšimi volilci nadpovprečno (vir: Mediana TGI). Manj kot sedem odstotkov ljudi politika zelo zanima, med mladimi pa jih je več kot devet odstotkov. Na naslovnici Dela je objavljena moja izjava, naj bo to poziv sedanjim odločevalcem, da najmlajše pravočasno vključijo, da bodo z mladostniško vznesenostjo, voljo in energijo lahko postali aktivni državljani. Da bodo s svojim delovanjem in udeležbo na volitvah tudi sami aktivno krojili svojo prihodnost, ne pa se izseljevali, kot se je generacija Y, ki za to ni dobila pravih priložnosti niti ni pokazala pravega interesa. Zdaj je še pravi čas.

Presodila sem, da je prav, da izpostavim nadpovprečne podatke, veljavne za Z-jevce. Velja pa izstopanje tudi v drugem ekstremu. Več kot tretjine jih politika sploh ne zanima, medtem ko je v splošni populaciji teh le četrtina. Vsaka palica ima dva konca.

Z zanimanjem sem pričakovala rezultate vzporednih volitev (vir: Mediana Vzporedne volitve) in moje »navZdušenje« ni pojenjalo. Res, da so podpovprečno odšli na volišča, so pa že prehiteli mlajšo srednjo generacijo ypsilonovcev, saj se je indeks njihove udeležbe približal devetdesetki. Že spet sta se potrdila dva ekstrema. Nadpovprečno so našli junaka eni v Jelinčiču, drugi v Mesecu. Ne se zgražati. To je ogledalo, ki se ga odločevalci v politiki in biznisu bojijo. Več kot za oba skupaj pa je za svojega junaka »iZbralo« Janšo. To so Cesarjeva nova oblačila. V politiki so goloto pokazale volitve, v biznisu jo pokaže trg. In za to niso krive raziskave. Pravočasne raziskave poskrbijo za najbolj sodobna platna, tkanine, sukance in krojače.

Saj vidite, tudi veste, da je devet od desetih Z-jevcev na Facebooku in YouTubu, vsak drugi pa na Instagramu (ker se podatki nanašajo na mlade nad 15 let, drugače so številke verjetno še višje). Ni skrivnost, da je zanje že dvesto osemdeset znakov preveč. Pokaži mi, ne povej mi! Hkrati pa taisti Z-jevci pišejo maturitetni esej na temo primerjave Ubežnih delcev Michaelsove in Kosmačevega Pomladnega dne. »IZjemno« zahtevni branji za generacijo, ki ji slika oziroma video pomeni vec kot sto besed. Brez dvoma je med liki iz romanov več podobnosti kot med Z-jevci in njihovimi učitelji. To sta dva ekstrema, ki se težko sporazumevata, ker eni slišijo, drugi vidijo. Pomembna razlika je v tem, da morajo maturanti

tudi brati in slišati, učiteljem pa ni treba gledati in videti. Zahtevno za prve. In za druge.

Z-jevcem se jutro začne z netom in konča z netom. Ne s knjigo. Po poljubih pa nismo spraševali. Bomo kdaj drugič. Če bodo preživeli. Poljubi namreč. Vsak peti Z-jevec uporablja splet za spletne zmenke. Ponavljam. Dvajset odstotkov Z-jevcev se dobiva na spletnih zmenkih. Razumem svojo generacijo. Obupano, razočarano, nezadovoljno ali že ločeno, pogreznjeno v svoj bolj ali manj stalni krog znancev. Če že ni prijateljeva žena ali sodelavka najbolj prava nova zanj, kje naj išče naprej, če ne na spletu. Ampak mladi? Se mi zdi, da jih v marsičem poznam, iz podatkov jih imam na dlani, ne razumem pa jih v primeru spletnih zmenkov ali le stežka.

Kot tudi ne razumem, zakaj se vendar ves svet vrti okoli Z-jevcev, ki šele prihajajo in jih je v Sloveniji dobrih osem odstotkov med polnoletnimi. Da jim damo krila. Med njimi je manj kadilcev. Cigaret. Vse bo lepše. Upravičeno »navZdušenje«. Ampak njih je torej malo in oni šele narekujejo trende. Bi rekla, da so izzivi sedanjosti  v marketinški odrinjenosti predstavnikov generacije X in babyboomerjev. Tudi o nijh še kdaj, obvezno.

Sedem ur in deset minut na dan so Z-jevci na spletu. Privoščim jim vsaj toliko počitniških doživetij z dotiki. Ne (samo) na zaslon.

Kolumna je bila objavljena v julijski, 445/446. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]