• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako ne biti obremenjeni?

Vsi najbrž dobro poznate občutek preobremenjenosti – nemir, ki se vam na brezsramno razkošni kvadraturi naseli v dušo, upor, ki se vam zagrize v sleherno mišico prenapetega telesa in miselno godrnjanje, ki – ko vam pojenja energije zanj – postane le še plitko sopihanje pred predajo. Drugače pa je z obremenjenostjo.

Aljoša Bagola.

Pretežno se je sploh ne zavedamo, a nam kot tiha in nevidna struga nemalokrat greni življenje. Obremenjeni pa smo lahko tudi, če nismo preobremenjeni. Če nam dela, obveznosti in pravih izzivov primanjkuje. Za obremenjenost Slovenci mislimo, da je to pač del našega značaja, ki ga kot seštevek vzorcev in navad jemljemo kot svojo neodtujljivo pravico. A se motimo – ta navidezno neodtuljiva pravica nas odtuji od drugih in predvsem od samih sebe.

Jaz pač tak(a) sem

Obremenjenost je torej poljudna kategorija in hkrati zelo razširjena življenjska praksa. Kot prva je v domeni »šank« psihologije, kjer sloneči ugotavljajo, kdo od tistih, ki niso prisotni, je najbolj neznosen. Kot drugo pa jo lahko hitro opazite pri kakšnih tekmovalcih resničnostnih šovov, ki svoja konfliktna ravnanja na kameri ponavadi opravičijo z za lase privlečenim »jaz sem pač tak, kot sem, jaz se ne pretvarjam«, kar se v Sloveniji prevaja v malodane znak junaštva. A pod to krinko iskrenosti, ki je kot sveža fasada na v temeljih razsuti hiši, se tako skriva marsikateri naš bavabav. Obremenjenost je lahko zato dober pokazatelj stopnje naše (ne)izpolnjenosti, (ne)zadovoljstva ali (ne)sreče. Zato velja prižgati svetilko, odkorakati v svojo klet in pogledati, kaj nam je načelo temelje.

  1. Naj vas Burak ne razburi: Svojo psihično, čustveno in telesno preobremenjenost lahko torej zlahka določite na preprost način. Ko ste preobremenjeni, vam na živce gredo majhne in nepomembne stvari – dan vam lahko pokvari nekdo, ki vam na cesti izsili prednost, kaplja čez rob je pikica bolonjske omake na novi beli srajci ali pa navdušenje žensk, ko Slovenijo obišče lep tuj igralec. Izlivov moške obremenjenosti na družbenih omrežjih je bilo ob tej prigodi vsaj toliko kot ženske histerije v nakupovalnih centrih. Moški so vsi v en glas bentili, kakšno da je to obnašanje žensk, ki vse povprek kričijo za nekim tipom. Spoštovani gospodje – ta moški je pač zelo privlačen in v kombinaciji s fabricirano srceparajočo vlogo, ki jo igra v seriji, izjemno učinkovito pritiska na vse gumbe, ki nekaterim ženskam zašibijo kolena in zasolzijo oči. Videz tega moškega je pač še en prikaz narave, kaj vse lepega zmore ustvariti, zato ne bodite obremenjeni. Preden norite na Facebooku, pomislite, kaj lepega pa ste dobili vi – že spokojnost, ko vam kdo izsili prednost, ali razsodnost, da ne jeste bolonjskih špagetov, ko nosite belo srajco, sta dovolj, da ste lahko hvaležni (in zato hkrati privlačnejši za nasprotni spol).

  2. Ne spreminjajte sveta, spremenite odnos: Življenje vam lahko razloge za obremenjenost natrosi v neizmernih količinah. A če se ujamete v to godrnjanje čez vse, boste tonili le še globlje, trajno ujeti v centrifugo toksične spirale. Če pa poskusite tudi grenke pripetljaje osvetliti s trohico pozitivnega, boste počasi iztrebili miselni plevel, ki vam avtomatično gr(a)di pogled na življenje. Nobene potrebe ni, da postanete nepopravljivi optimisti, le dovolite si oddih od trdovratnega prepričanja, da je vse zaroteno proti vam. Dejstvo je, da se svet nima časa tako ekskluzivno ukvarjati z vami, kot se vam zdi. Zato pa imate vi možnost, da se s svetom poukvarjate na svoj način, s svojimi pravili in si ustvarite različico, ki ustreza le vam.

  3. Ne pretiravajte s preletavanjem: V dobi nekajsekundne pozornosti si vzamemo premalo časa za vztrajanje v eni stvari. Miselni preskoki, ko na vseh zaslonih nenehno in površinsko preletavamo na kilometre praznih vsebin, so za nas zelo izčrpavajoči. Zato ne pretiravajte v tavanju po vsej tej praznini. Ne bodite obremenjeni z življenji drugih in z idealnimi uprizoritvami svojega, pač pa si vzemite čas za knjigo, kakovostno revijo ali se odločite za en sam dolg, poglobljen članek na internetu. Da boste lahko manj obremenjeni, morajo tudi vaši možgani prebavljati v miru. Za možgane je poglobljenost kot celovit obrok s predjedjo, juho, glavno jedjo in sladico. Naše brezglavo preletavanje vsebine, kjer nas možgani kot džankije nenehno fehtajo za šus vznemirljivosti, obvestil in osvežitev, pa je kot da skozi cel dan s tal pobiramo drobtine in ostanke.

  4. Razbremenite se drugih: Nedavno sem na jutranji kavi nehote preslišal starejšega gospoda, ki je prijatelju povedal, da mu je umrla žena. Nato je, vsaj navzven precej ravnodušno, podal razlog za to: »Veš, jaz sem ji vedno pravil, da imava mene preveč rada ... Za druge je naredila vse, le sebe ni imela rada.« Oprostite mi za na tem mestu hladnokrvno primerjavo, a staro marketinško pravilo pravi, da če želi podjetje biti vse za vsakogar, je na koncu nič za nikogar. Če to prevedemo v prizadevanje za dobro življenje, je rezultat enako obupen – če hočeš živeti za druge, na koncu sam ne živiš. Razbremenite sebe drugih in poskusite biti nekaj časa obremenjeni le s sabo.

  5. Ne odnehajte biti tisto, kar želite biti: Vprašajte se, ali želite biti obremenjeni. Ali želite, da vas iz tira vrže vsaka nepričakovana malenkost? Ali želite, da ste predmet šank pogovorov? Ali želite, da se zaradi svoje – čeprav komaj zaznavne, a zato nič manj razdiralne – toksičnosti oddaljujete od drugih in sebe? Če je odgovor ne, potem poglejte, kje v svojih dejanjih, željah ali pričakovanjih ste zategnili ročno zavoro. Tudi če se vam zdi, da ste to naredili na sredini zelo strmega klanca (ki se mu pač reče življenje), počasi zrahljajte njen oprijem, sproščeno spustite sklopko in hkrati pogumno pritisnite na plin.  Za vrhunsko življenje je nekako treba prispeti na vrh, mar ne?

Kolumna je bila objavljena v julijski, 445/446. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]