• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Energija premaga talent

Zmota 5 zvezdic: »Kreativnost pripada le posvečenim«. Kreativnost v komunikacijski stroki večinoma označujemo kot ključno sestavino recepta za uspešnost in edino zveličavno merilo učinkovitosti. Kreativni proces pojmujemo kot iskanje novega, originalnega in drugačnega, na koncu katerega pričakujemo tudi izviren rezultat.

Čeprav verjetno obstaja toliko različnih definicij kreativnosti, kot je prebivalcev našega planeta, pa jo večina od uradnih definicij opredeli kot sposobnost uporabiti domišljijo ali izvirno zamisel, da ustvariš nekaj originalnega. Žal pa smo ustvarili kulturo, v kateri se kreativnosti bojimo, saj naj bi ta pripadala le tistim najbolj drznim in posvečenim, ki so označeni kot kreativni in nadarjeni, vsi ostali pa lahko na kreativnost kar pozabijo, saj ta ni v njihovi domeni. Najpogostejši miti (beri izgovori) o kreativnosti so: kreativnost ti je dana, kreativen se rodiš, moraš imeti nekaj posebnega, biti malo nor itd. V oglaševalski stroki kreativnost opredeljujejo celo naši nazivi, merilo za našo kreativnost pa so vsako leto nagrade na kreativnih festivalih, ki našo kreativnost dokazujejo ali zavračajo ter nam določajo vrednost in ugled. Sama menim, da smo lahko kreativni vsi, tako v zasebnih kot tudi poslovnih procesih. Vsi imamo domišljijo, vsi smo lahko originalni in vsi lahko imamo izvirne zamisli. Razlike so v stopnji izvirnosti, ki pa jo največkrat pogojuje pogum. Drzno, nenavadno ali, če hočete, izvirno razmišljanje v kreativnih procesih je veščina, ki potrebuje veliko prakse. Zato je pomembno, da v kolektivih tako na agencijski kot tudi naročniški strani ustvarjamo pogoje, kjer so kreativni procesi in soustvarjanje kreativnih rešitev dostopni vsem. Vsi lahko prispevajo, hkrati pa celoten tim za kreativni rezultat odgovarja skupaj in se na ta način uči premagovati strahove.

Dejstvo 5 zvezdic: »Strah lahko ubije kreativnost«

V svoji dobro desetletje in pol dolgi karieri sem sodelovala z veliko ljudmi. Vedno znova pa me presune dejstvo, koliko izmed njih (tudi tistih z oznako »zelo« nadarjeni) je pripravljenih obupati nad svojimi ali tujimi idejami zaradi bojazni pred neuspehom, zavrnitvijo ali kritiko. Še hujši pa je kolektivni strah, saj v kreativnih industrijah večinoma delamo v timih. Strah je namreč nalezljiv. Dovolj je prepričljiv posameznik v timu, ki zaradi strahu kreativni izziv promovira kot nerešljiv problem in tim potisne nazaj v območje udobja, kjer se ne zgodi nič presunljivega. Še večja možnost za popoln polom pa so prestrašeni posamezniki na vodilnih položajih. Vodilni, ki si ne upajo tvegati za prave ideje, lahko ubijejo kreativni tok v kolektivu, dosežejo nemotiviranost in nazadovanje kolektiva ali celo blagovne znamke.

»Fail, fail again, fail better« so bile besede Samuela Becketa, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, ko so ga vprašali, kaj je skrivnost kreativnosti. Ne bi se mogla bolj strinjati. Ko smo v kreativnem procesu paralizirani od strahu, smo navadno lahko na sledi nečemu izjemnemu. Strah je dober znak, če se mu znamo prepustiti. Je indikator, ki nam pove, kaj moramo narediti, da dosežemo tisto, kar smo si zamislili. Bolj kot nas je strah, bolj smo lahko prepričani, kaj moramo narediti. Seveda pa moramo tako kot malček, ki se uči hoditi, pasti znova in znova, da se naučimo biti neustrašno kreativni. Za to pa ne potrebujemo posebnih talentov, le pravi odnos in energijo.

Resnica 5 zvezdic: »Energija premaga talent«

V kreativni industriji smo največkrat na lovu za talenti. Talent nedvomno povezujemo s kreativnostjo in posameznike delimo na bolj ali manj nadarjene. Pogosto pa se pokaže, da je ravno energija, ki jo je posameznik pripravljen vložiti v proces, ključna za kreativni uspeh in ne njegov talent.

Dave Trott je v svoji knjigi One Plus One Equals Three: A Masterclass in Creative Thinking uporabil za razlago pomembnosti energije v primerjavi z našimi talenti princip dveh izidov slavnega francoskega filozofa Blaisea Pascala. Če ste odločeni, da je vaš talent pomembnejši od truda in energije, sta ponovno dva možna izida. Prvi izid: imate prav. Res ste talentirani. Vaša samovšečnost in lenoba pa vam lahko preprečita, da postanete uspešni. Drugi izid: nimate prav. Niste talentirani in v tem primeru se na svoj talent ne morete zanašati. Obsojeni ste na neuspeh. V primeru, ko daste energiji prednost pred svojimi talenti, pa imate ponovno dva možna izida. Prvi izid: morda imate prav. Res niste talentirani. V tem primeru se vam bo trdo delo obrestovalo in boste zaradi prave energije pri delu bolj uspešni, kot bi bili sicer. Drugi izid: če nimate prav in ste talentirani, vam bo trdo delo omogočilo dvojni uspeh. Torej boste bolj uspešni, če ravnate, kot da nimate nobenih talentov in se zanašate le na svojo energijo oziroma za prave ideje trdo delate. Prava energija namreč vedno premaga talent.

Kolumna je bila prvotno objavljena v aprilski, 443. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]