• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako biti kreativen?

Kreativnost se še danes zdi stvar izbranih posameznikov. Ljudi s talentom, z »ustvarjalno žilico«. Ustvarjalni smejo biti le tisti z izbranimi nazivi, kot so kreativni direktor, kreativni vodja, modni kreator in podobno. A vizitka ni tisti kos papirja, ki ti podeli dovoljenje za ustvarjalnost.

Aljoša Bagola, izvrnšni kreativni direktor in partner v agenciji Pristop.

Največji pospeševalnik kreativnosti je še vedno prazen list papirja. Položite ga pred otroka in videli boste, kaj se zgodi. Zgodi se čarovnija. Naloženi biološki program od možganov zahteva, da roka pograbi barvice, da se glava skloni nad papir in nato vodi roko, kamor hoče duša. In to imamo vsi. Od prvega do zadnjega. Kar nas razlikuje, je, da so si na svoji poti nekateri svojo prirojeno ustvarjalnost prepovedali ali – še bolj verjetno – so jim jo prepovedali drugi. Starševska vzgoja, izobraževalni sistemi, evolucija trga dela, različne faze razvoja tehnologije – vse to še danes vpliva na to, kako kreativni si dovolimo biti. Ampak, ali ni grozno, da nam neustvarjalnost dejansko privzgojijo?

Rezervirano. Za bogove.

Iz drugega zornega kota pa to ni čudno, saj ustvarjalnost, radovednost in domiselnost pomenijo, da svojega duha precej bolj svobodno nosiš naokoli, kot bi si nekateri želeli. Zato je bila skozi zgodovino ustvarjalnost bodisi zatirana ali pa monopolizirana – umetniki so smeli upodabljati vladarje, verske motive ustoličenih religij ali pa biti ustvarjalni kot inženirji novih vojaških izumov in orožja. S slednjim je svojo izjemno ustvarjalno pot zaznamoval tudi Leonardo da Vinci. V današnjem svetu pa s(m)o spet drugi v zelo samovšečnem vzgibu glamurizirali svoje poklice in monopolizirali sodobno kreativnost. Oglaševanje, moda, založništvo, televizija in nedavno še Silicijeva dolina so si privatizirali levi prilastek »kreativni« in hkrati v premeteni tržni logiki, kjer so se ustoličili kot kreativni bogovi, druge navidezno prepustili sivini in dolgčasu tekočih trakov, birokracije in ustvarjanja pretežno prazne vsebine v družbenih medijih. Zato v naslednjih petih korakih razbijmo mite o kreativnosti:

  1. Kreativnost = genialnost. Ne, kreativnost je navadno trdo delo.Za vsako dobro idejo, ki preživi in se udejani, stoji ogromen kup zmečkanega papirja, prepojenega s krvjo in znojem. Če so vam doslej uspešno prodajali mit o hipni »iluminaciji«, o žarnici, ki naenkrat zasveti nad genijevo skuštrano glavo, so v teh velikih AHA! zgodbah namerno izpustili ure in ure razmišljanja, kljubovanja ustoličenemu, razbijanja glave, obupa in nadnaravne požrtvovalnosti. Želeli so namreč, da si rečete: »Ah, saj to so bili geniji, jaz pa to že nisem«. A vsak izum, ki je spremenil svet, ima za seboj na tisoče neuspešnih poskusov. Noben genij doslej se ni zbudil z veličastnim dognanjem, če ni prej zanj žrtvoval na stotine neprespanih noči. Noben genij doslej, ki je spremenil življenja milijonov ljudi, tega ni mogel storiti, če za to ni žrtvoval veliko svojega življenja.

  2. Kreativnost je draga. Ne, kreativnost je dragocena. In ta dragocenost nam je na voljo v vsakem trenutku. Vsakemu izmed nas. Če pravijo, da je bog ustvaril svet in človeka po svoji podobi, potem v vsakem izmed nas žari ta božanska kreativna iskrica. Če bog torej je, si zagotovo želi, da ta dar uporabljamo. Ker to je pravo čaščenje.

  3. Ustvarjanje je »kreativni kaos«. Niti slučajno. Kreativnost sta namreč absolutni mir in spokojnost. Naj se sliši še tako nekreativno, a kreativnost je biti v neposrednem stiku s samim sabo. Kreativni kaos je tisto, kar je okoli tega. Kaos je zagotoviti uspeh, kaos so pritiski, kaos je sistem, v katerem mora ideja preživeti in uspeti. Zanimivo je, kako večina ljudi postane izjemno »kreativnih«, ko je kakšna stvar narejena in so potem pozvani, da jo pokomentirajo. Kaj šele, ko niso pozvani. To je kreativni kaos. Ostalo je najčistejši mir.

  4. Denar ne navdihuje. A to še kako ni res. Za to nam ni treba iti dlje od marsikaterih poslovnih idej, kjer je ne tako malo ljudi v očitnem preziru dejstev, zapisanih pod točko 1., nekega jutra očitno mislilo, da so geniji in da bodo čez mesec dni še milijonarji in so za to, česar drugi ne potrebujemo, sami porabili zgolj veliko svojega denarja. A nekatere denar bolj zanimivo navdihuje. Pred leti me je tako v časopisu nasmejala novica, da so snažilke v enem od slovenskih kazinojev s cevjo sesalca sesale žetone iz igralnih naprav in jih ob večerih malo po malem vnovčevale. Dokaz, da smo vsi zelo ustvarjalni, ko si to želimo ali pa ko smo v to prisiljeni.

  5. Kreativnost je končno demokratizirana. Ste zadovoljni s svojim zadnjim selfijem? Ste nekoga z duhovitim komentarjem potolkli na Twitterju? Fajn, dobro za vas. A ne slepite se, da vam sodobni mediji s tem omogočajo biti ustvarjalni. V iskanju miru in izpolnitve lahko dokončate še toliko pobarvank za odrasle in v iskanju vznemirljivosti lahko objavite še toliko domiselnih uprizoritev svojih nog na rajski plaži. Čisto v redu je, če smo še naprej otročji na takšen način, veliko bolje pa bo, če bomo otročji na pravi način – s praznim listom papirja in v zibelko položeno ustvarjalnostjo.

Kolumna je bila prvotno objavljena v marčevski, 442. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]