• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako ne biti pomemben?

V vašem življenju obstaja oltar. Vsak dan greste do njega in nanj položite nekaj zelo dragocenega. Nato vzamete bodalo, ga zavihtite visoko v zrak in dragocenost ponižno darujete svojim bogovom. Ta dragocenost je vaš mir, bogovi pa so vaši naročniki, vaši nadrejeni, vaši partnerji ali pač vsi, ki so vam kakor koli pomembni.

Pomembnost je nepomembna

Nedavno sem bil gost pogovora na konferenci strokovnjakov z odgovornim in družbeno pomembnim poklicem. Po prvem ošvrku občinstva sem se počutil, kot da nimam tem ljudem česar koli za povedati, saj sem bil precej mlajši od večine udeležencev. Spoštovanje, ki ga čutim do izkušenejših od sebe, mi ponavadi ni ovira, kot mi tudi tokrat ni bila, sem se pa čisto praktično izpraševal o tem, ali so govorca dobro izbrali. Po koncu pogovora se je zdelo, da so bili z izbiro zadovoljni, kar mi je bilo v veselje. Med ostalimi je nato do mene pristopil gospod, star približno kot moj oče, z namero, da mi zastavi vprašanje. V pričakovanju kakšne zagonetne uganke sem v sebi začel godrnjati, saj da sem pravkar debelo uro razpravljal o vsem mogočem in da me čaka še debelejša ura vožnje domov in to po takšni megli, kot sem si jo po dobrem nastopu dovolil tudi v svojih možganih. A še huje – vprašanje ni bilo delfijska uganka, temveč eden izmed svetih gralov življenja. »Kako naj se neham 'sekirat' za vse stvari?« se je namreč glasilo. Ker sem se v tistem trenutku počutil kot prezrcaljen čez premico življenjskih izkušenj, kjer se mi je zdelo, da bi takšna vprašanja morali mlajši zastavljati starejšim, kot se mi je za hip tudi začela razblinjati moja trdna namera o tem, da se bom sam pri tej starosti že zdavnaj nehal sekirati – sem izklopil razum in pohitel z intuitivnim odgovorom. »Naj vam stvari niso tako pomembne,« sem izstrelil. Sliši se fajn, pa je to tudi izvedljivo? A če dobro premislite, večina stvari, ki vam povzročajo prevelike skrbi, za vas sploh ni pomembnih. Pomembne so namreč drugim.

Pomembnost drugih, drugotna pomembnost

Vaš mir je dandanes lahko resno skaljen, preden rečete keks. Zato se pojavlja veliko nezdravih kompenzacij – nekateri morajo po »šihtu« na »eks«, drugi od doma drugam na seks, drugim spet pomaga le tisoč in en čokoladni keks. (Eni pa moramo v slabih rimah pametovati v kolumnah.) A to ni najboljša izbira. Poglejmo raje pet korakov do streznitve:

1.Komu je to pomembno? Pri vsaki stvari, ki vas skrbi, se vprašajte, zakaj vam je pomembna in za čigavo pomembnost pravzaprav gre. Šefi – in tudi sam sem bil nemalokrat takšen nadrejeni – radi rečejo, da je nekaj izjemno pomembno. »To je za nas izrednega pomena.« Mogoče res – ampak to je njihov pogled na stvari. Vsak ima v življenju svoje cilje, kar je popolnoma legitimno, a za vas je, oprostite besedi, pomembno le to, da presodite, ali sodelujete v igri za dosego lastnih ciljev ali za dosego ciljev koga drugega. Seveda so cilji podjetja pomembni in če delate v normalnem podjetju, kjer imate opis svojih nalog lepo določen, ravnajte v skladu s tem in v skladu s svojo strokovnostjo. Če se vam roki, zahteve ali pričakovanja zdijo nerealni, o tem spregovorite.

2.Pomembnost je le beseda, ki smo jo dovolili vklesati med vsakdanje zapovedi. Ko boste prižgali televizijo, razprli časopis ali se prepustili modrostim na Twitterju, boste v hipu prežeti z velepomembnostmi, ki so vam jih vsilili drugi. In srce vam bo v hipu začelo razbijati. A premislite – to je le vaše prostovoljno sodelovanje v poveličevanju težav, skrbi in pomembosti nečesa, kar ni niti pod razno pomembno za vaše dobro življenje.

3.»Ne« naredi razliko. Kot so ugotovili že stoiki, ki so si za kakovostno in polnovredno življenje prizadevali že vrsto stoletij pred nami, je naš odnos do stvari in dogodkov v življenju tisti, ki nam življenje naredi bodisi lepo in izpolnjujoče ali pa trpeče in izčrpavajoče. Zato sta vaša presoja in razum tista, ki vam lahko prihranita na tisoče skrbi. Iskreno si odgovorite na vprašanje, kaj je v življenju pomembno samo in zgolj vam in nato ostalim stvarem odmerite hladnokrvni »ne«.

4.Pomembno je vztrajati. Tudi ko se zavedate, da je vsiljena pomembnost razlog za večino vaših skrbi, je treba svoj odziv na dogodke redno dresirati. To ne pomeni, da si nenehno govorite »ne bom se sekiral, ne bom se sekiral ...« in postanete sam svoj prišepetovalec, ampak da v trenutku, ko vas začne vse po dolgem in počez skrbeti, vklopite zavedanje, da so vaše skrbi le posledica vašega odziva na večinoma čisto vsakdanje in popolnoma rešljive stvari.

5. Dovolite si biti nepomembni.

Kolumna je bila prvotno objavljena v februarski, 441. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]