• Facebook
  • Twitter
  • RSS

10 let je bilo dovolj. Pri seksu je vonj ključen.

Po desetih letih je to moja zadnja kolumna za Marketing magazin. Pa ne, da ne bi več imel kaj pisati. Resničnih zgodb, dogodkov in poslovnih domislic je več kot kadar koli. Realno življenje prehiteva fikcijo po svoji izvirnosti, brutalnosti in domiselnosti

Vsakdanjik vedno bolj postaja farsa realnosti, farsa farse, kot pravi pesnik Andrej Brvar. In doda, da univerzitetni profesorji zahtevajo prepoved branja poezije pesnika dr. Teodorja Lorenčiča, sicer marketingarja, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s Tomažem Pandurjem avtorja televizijskega spota za Ataché. Med prepovedujočimi univerzitetnimi profesorji sta kar dva filozofa. V marketingu pa je farsa farse Elon Musk, ki svojo teslo pošlje na Mars kar s svojo raketo. Ima prav. Odkar razvoj in gospodarska rast nista več omejena samo na planet Zemljo, sta neskončna kot vesolje.

Pri seksu na spletu manjka vonj

Marketing magazin ima še vedno status, da ga mora na svoji mizi imeti vsak direktor marketinga. Iz istih razlogov, zakaj še vedno seksamo v živo, kljub seksu na spletu. Seksa na spletu je na pretek. Vseh mogočih praks. Samo nekaj manjka. Vonja ni. Vonja pred seksom, vonja med seksom, vonja po seksu. Vonja, ki sprosti feromone in hormone. Ni tako pomemben pogled v oči, ki pri obeh partnerjih sprošča hormon sreče oksitocin. Pogled v oči se še da simulirati, vonja pa ne. Marketing magazin vonja tako Proustovsko, ko ga poštar prinese vsak mesec, da ga je treba skrivnostno odviti iz celofana, ga odpreti in povonjati svežo tiskarsko barvo. Je pa res, da mlajša lepše vonja, je rekel kolega pesnik.

Splet je ubil tisk, Marketing magazina ne

Doktor komunikologije na FDV, Dejan Verčič, s katerim sva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začenjala z volilnimi kampanjami, pravi, da med študenti nihče več ne bere časopisov in ne gleda TV Dnevnika. Marketing magazin je preživel teh zadnjih deset let, ko je naklada Dela padla s 75.000 na 30.000. Je pa res, da je Delo postalo hišni časopis gradbenega podjetja Kolektor. Lažje je prodati Sparu gradnjo trgovskega centra, če Delo lepo piše o tem. Ko sva z Marjanom Novakom pred desetletjem od Dela kupovala Marketing magazin, so ga na Delu hoteli ukiniti. Pravzaprav se je treba zahvaliti za idejo o nakupu nekdanjima direktorjema Dela Juretu Apihu in pokojnemu Danilu Slivniku. Teh deset let, ko je splet ubijal tisk, Marketing magazina ni ubil. Veliko specializiranih in profesionalnih edicij je propadlo. Se ukinilo.

Trije nobelovci

V eseju o Aleksandru Solženicinu Octavio Paz piše, da je Pablo Neruda, Stalinov nagrajenec, izgubil svojo dušo, ko se je prodal komunizmu. Da ko ga bere, njegove besede prihajajo kakor iz pekla. Kljub temu je mehiški nobelovec napisal o čilenskem nobelovcu, da je največji pesnik svojega časa. In to je napisal v eseju, ki ga je posvetil ruskemu nobelovcu. Nekaj malega mora biti norosti v velikih dosežkih. Kot v tisti tesli na poti na Mars. Pa čeprav tja ne bo nikoli prispela.

V Makedoniji je vse, kot mora biti

V Makedoniji nisem bil zadnjih nekaj let. Pred tem sem se tam službeno veliko zadrževal. Zadnjič srečam mladeniča, ki pravi, da je ambasador. Moje makedonske zgodbe so bile zanj literarna zgodovina. A to ni nič. Povedal je, da od petih znancev iz moje generacije treh ni več. Umrli so. Kap, rak in prometna nesreča. Ne izbira.

Na olimpijadi

Tudi na olimpijadi je bilo vse, kot mora biti. Slovenski Srb iz Ljubljane je premagal slovenskega Kosovarja iz Raven na Koroškem. Slovenci pa Hrvate. Nekaj hokejistov, ki so premagali Američane in Slovake, poznam iz časov, ko so dudali dudo na Zlati lisici.

Tudi v kulturi je vse, kot mora biti

Uveljavljeni kipar v desetih letih zasluži manj kot blefer, ki se je poimenoval v opozicijskega politika Janeza Janšo. Nagrajeni pisatelj Goran Vojnović, govorec na shodu proti holokavstu, je sicer član in štipendist Društva slovenskih pisateljev. Društvo je lastnik vile Ebenspanger. Vilo so komunisti leta 1945 odvzeli judovski družini Ebenspanger. Ker so mislili, da so Nemci vse pobili v koncentracijskem taborišču. Ko se je preživela Adela vrnila, je v vilo niso več pustili.

Karl-Markus Gauss, pisatelj, ki živi v solnograških Alpah, avtor knjige Umirajoči Evropejci, nama je z Dragom Jančarjem pri večerji pripovedoval, kako poteka njegov dan. V glavnem je doma v Aplah in kuha. In piše. V »šlafroku«. Gre pa tudi v službo. Vsak četrtek za dve uri.

Kolumna je bila prvotno objavljena v februarski, 441. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]