• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Twitter je orožje, vzemi ga v roke

Daleč najboljši šoping čevljev na svetu je v Kataloniji. Na La Rambli, na drugi strani Plaça de Catalunya v Barceloni. Kdo ve, ali te katalonske čevlje nosi tudi lepa Soraya. Tista Španka z naslovnice revije Elle. Pravnica, piarovka in danes podpredsednica španske (kasteljanske, madridske vlade), ki v kamero nespodobno grozi osemmilijonskemu narodu, ki želi na svoje.

Soraya Sáenz de Santamaría. Se splača poguglati. Preden je postala podpredsednica španske vlade, je bila piarovka španskega premierja Mariana Rajoya. Danes je zanič piarovka. Drugače Španci pred dnevi ne bi poslali na Televizijo Slovenija okorelega španskega ambasadorja, ki po formi in vsebini ne bi mogel bolj spominjati na stare jugoslovanske čase Miloševića. Profesionalni diplomat ni spregovoril besede v slovenščini. Govoril je kasteljansko, špansko. Že samo s tem je pokazal svoj odnos do malih narodov. Ameriški in nemški ambasador se vsaj trudita govoriti malo slovensko. No, tudi predstavnik katalonske vlade ni bil nič boljši na televiziji. A je Katalonec izžareval mladostno zaletavost in zalet, zanos. To, da je govoril nemško, oblečen pa je bil češko, s frizuro Giannija De Michelisa, nikogar ni motilo.

Zakupljeni Twitter o kulturi Španije

Pred dnevi sem začel na svoj račun na Twitterju prejemati objave španskega ministrstva za zunanje zadeve, češ naj spremljam kulturne aktivnosti Španije po svetu. Zapis je očitno pripravil nekdo, ki nima občutka za realnost in Twitter. Sledil je pogrom odgovorov z opozarjanjem na represijo v Kataloniji med referendumom. Med drugim je neki Katalonec objavil sliko Mone Lize z okrvavljenim, prebutanim, a ponosnim obrazom. Španska vlada se leta 2017 sredi Evrope loteva osemmilijonskega naroda z orodji iz časa generala Franca. Zakupljeni tviti španskega ministrstva za zunanje zadeve so posledica vnetega zagovarjanja Katalonije, na prav tem Twitterju. In bolj kot tu ne bi mogel doživeti razlike med odnosi z javnostmi in oglaševanjem. Zakupljeni tviti so samo škodljivi. Ne izžarevajo vsebine in ne dokazujejo osebnega stika.

Katalonci na nepravi strani zgodovine

Katalonci in Slovenci smo nekajkrat živeli v isti državi. V času starega Rima, Habsburškega imperija, Napoleona in Ilirskih provinc. V času španske državljanske vojne se je na strani Republike in Katalonije borilo 536 slovenskih prostovoljcev. Najmlajši prostovoljec je imel 16, najstarejši pa 50 let. 231 Slovencev je umrlo tam. Ena slovenska četa se je imenovala Matija Gubec, druga Ivan Cankar. Prostovoljci pa so se borili tudi v letalstvu, na sovjetski podmornici in v tankovskem bataljonu. A Katalonci so imeli nesrečo. Vedno so bili na napačni strani zgodovine. V vojni Španije z Avstrijo so se postavili na stran Avstrije. In pristali kot vojni plen Španije. V španski državljanski vojni so goreče podpirali republikance. Preko Barcelone je Sovjetska zveza pripeljala v Španijo ladje tankov in orožja. Lluís Companys, predvojni predsednik Katalonije, še danes velja za edinega demokratično izvoljenega predsednika v Evropi, ki je bil ustreljen z vojaškim vodom. Po eksilu v Francijo ga je gestapo izročil generalu Francu. Ta ga je dal ustreliti. Katalonci so zamudili padec berlinskega zidu in obdobja nastajanja novih držav v Evropi. Predvsem pa so Katalonci zamudili v času preporoda narodov. Niso imeli svojega Prešerna, ki bi katalonščino postavil ob bok drugim modernim evropskim jezikom. To sem slišal od Kataloncev. Še en dokaz, da smo Slovenci narod zaradi kulture in ne zaradi vojske in diplomacije.

No pasarán! No passessin!

Spominjamo se majic iz časa slovenske osamosvojitve, Neodvisna Katalonija podpira neodvisno Slovenijo. Dalíjeve smrti in njegovega muzeja v Figueresu ob francoski meji. V času Tita in Franca glavnemu katalonskemu trgu v Barceloni niso rekli Plaça de Catalunya. Trg, kjer še danes kot oglje črni priseljenci prodajajo hašiš, je po spominu še v osemdesetih letih nosil table z napisi Plaça Hispaniola. Na La Rambli, ki prečka trg, so teroristi pobijali s kombijem.

Ročno izdelani katalonski čevlji so okoli osemdeset evrov. Enaki stanejo v Milanu petsto evrov in več. No passessin je po katalonsko no pasarán. Bojni slogan republikancev v španski državljanski vojni. Aktualna vojna za neodvisno Katalonijo je piarovska vojna. Bije se med interesi, argumenti in komuniciranjem. Za zdaj vodijo Katalonci.

Kolumna je bila prvotno objavljena v novembrski, 437. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]