• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako ljubiti?

Pred leti sem v nekem intervjuju izjavil, da moraš življenju najprej nekaj dati, preden lahko od njega kar koli zahtevaš. A ko sem postal oče, sem v milisekundi ugotovil, kako zelo sem se motil. Ko se rodimo v ta svet, nam ni treba ničesar dajati, saj smo upravičeni do tega, da najprej neskončno in brezpogojno prejemamo. Prejemamo ljubezen.

Ljubezen nam je vsem v poljubu

Oscar Wilde je znamenito trdil, da je srce ustvarjeno za to, da se zlomi. Čeprav je zlomljeno srce nemalokrat ključni kapital velikih ustvarjalcev, pa namerno vztrajanje v srčnem trpljenju (in v trpljenju nasploh) nima pretiranega smisla. V najstniških letih, ko kot hormonska nepredvidljivost na dveh nogah premoreš neskončne kapacitete, da se na novo zaljubiš v vsakem glavnem odmoru, sem se tako namerno zaljubil le zato, da sem lahko pisal trpeče kompozicije s štirimi akordi, ki sem jih znal zabrenkati na kitaro. Ljubezen je pač prelepa, da bi jo zavračali, življenje je prekratko, da ne bi ljubili ali bili ljubljeni. A če je v najstniških letih to vznemirljiva avantura, zabaviščni park spoznavanja narave in družbe ter prvo seznanjanje s trpljenjem in bolečino, pa nekaterim pozneje v življenju ljubezen postane eden izmed kapitalnih strahov. Ali pa le še ena od dolgočasnih obveznosti.

Romantična ljubezen

A če te je strah ljubezni, te je strah življenja. Če te je življenja strah, ga živiš samo na pol. Če ga živiš samo na pol, ga zapustiš neraziskanega. Vaše srce ne neha biti več kot za sekundo in za vas trdo gara celo vaše življenje, zato ste mu dolžni zagotoviti, da ima za kaj garati. Dolžni ste mu ljubezni. Sem romantik? Sem. A romantika je naša izmišljija, saj kot človeška vrsta potrebe po romantični ljubezni nimamo. Preživetje ni predvidelo romantike. Imamo pa potrebo po tem, da smo razumljeni, da pripadamo in da za nekoga skrbimo. Če imate to, potem imate tudi ljubezen.

Hollywoodska ljubezen

Ljubezni danes trda prede zaradi tega, ker so jo pred desetletji ugrabili hollywoodski producenti in ker se je učimo od hollywoodskih igralcev, pa naj je to na filmskem platnu ali zunaj njega. Znamenita scenaristka Nora Ephron, ki je lastnoročno izumila žanr romantične komedije, je prav mogoče kriva za sodobno trpljenje v ljubezni, saj filmska podoba romantično-komične ljubezni po navadi ni prevedljiva v siceršnje življenje. A Nora je vse življenje trpela zaradi dejstva, da sta jo starša kot dojenčka in otroka nenehno puščala samo, da sta lahko svobodno potovala po svetu, zato je svoje hrepenenje po ljubezni nehote podtaknila celemu svetu. Naj vam zaradi tega zaupam svojih pet nehollywoodskih pogledov na ljubezen:

1. Za ljubezen se odločimo. Mogoče se za to, v koga se bomo zaljubili, ne moremo odločati, se pa po ekstatičnem bivanju v gradovih v oblakih, ki se po nekaj mesecih razpuhtijo, lahko odločimo, ali bomo to osebo res ljubili. To je odločitev, ki terja veliko potrpežljivosti, odgovornosti in prizadevanja. Možnosti, da celo življenje »šnorklate« na površini, je veliko, to, da se pa spustite v nepredvidljivo globino resnične ljubezni, pa je zgolj in le vaša odločitev. In ta se vam bo zagotovo obrestovala. Tudi če se ne obnese.

2. Ljubezen je strastna. A to velja le, če strasti ne dojemate kot kratke, intenzivne naslade, ki ustvarja nepozabne spomine med rjuhami. To velja le, če strasti ne dojemate kot opravičila za partnerja, ki vas čustveno in telesno zlorablja. Strast je namreč dolgoročna zavezanost, trajna predanost, ki je vaš končni ljubezenski dosežek. Strastna razmerja se nam po klišejih zdijo glasna, vznemirljiva, nihajoča med obsedeno odvisnostjo od partnerja ali odkritim sovraštvom do njega. A to je narobe – strastna razmerja so le tista, ki trajajo v lepoti.

3. Ljubite lahko brezmejno, a ne neštetokrat. Razsežnosti ljubezni se zdijo neskončne, a strinjam se z angleškim pisateljem Tonyjem Parsonsom, ki trdi, da v življenju lahko resnično ljubimo le petkrat ali šestkrat. Zaljubimo se lahko gotovo večkrat, to, da si dopustimo, da nam življenje zaznamuje nekaj res posebnega, pa nam ni na razpolago vsakič, ko bi poskusili kaj novega.

4. Ljubezen mora biti izgovorjena. Do svojega tridesetega leta sem z izrekanjem ljubezni, čeprav niti slučajno ne z njenim izkazovanjem, imel manjše težave. Zdelo se mi je, da to, da ljubim tiho in mogočno, moje partnerice gotovo razumejo. Fantje se sploh radi samoopravičujemo z rokerskimi vzori, ki čustva v skrivnostnih prispodobah razgrnejo le v svojih komadih, besed »ljubim te« pa ne morejo spraviti iz grla. A ljubezen je treba izdaviti, če ne te slej ko prej zadavi.

5. Treba je garati. A ne za ljubezen, pač pa za odnos. In če se trudiš v odnosu, potem za nagrado pride ljubezen. Če bodo v razmerju vaš najpomembnejši organ ušesa, pa tudi garati ne bo treba preveč. Včasih ni treba ničesar reševati, za nikogar dajati roke v ogenj, si trgati od ust, ampak zgolj poslušati. Biti uslišan v ljubezni pomeni, da si tako slišan, kot da zmoreš slišati. Če po tem, da partnerja slišite, še razumete, potem ste na konju. Tudi na belem, če že tako želite.

Članek je bil prvotno objavljen v novembrski, 437. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]