• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Marketing izobilja

Konjunktura je obdobje gospodarske rasti, ko je ugodno za prodajo. Nasprotje recesije. Ta gospodarska rast se je kar naenkrat zgodila. Nekje s pomladjo. Poleti pa smo se je resnično zavedli. In ko po devetih letih pride ta konjunktura, se vsi čudimo. Ne verjamemo, da je zares prišla. Hip zatem pa smo že v zanosu in kupujemo nove avte. Ki jih tako ali tako ne potrebujemo. So pa fajn.

Da je res prišlo obdobje debelih krav, sem se zavedel šele, ko mi je znanec, uspešen poslovnež, razložil, da si bo omislil novega volva, čeprav njegovemu pet let staremu nič ne manjka. In še to mi je dejal, da novi ni drag. Samo nekje čez petdeset jurjev. Tudi Marketing magazin je vsak mesec bolj poln oglasov. Londonska šola za odnose z javnostmi beleži rekorden vpis. Kolega pisatelj pravi, da celo prodaja knjig raste. A Pohorju raste prodaja prestižnih motornih sank. Da je konjunktura, ne govorijo samo številke. Rast domačega BDP pa je tako in tako neverjetna, kar 5,3-odstotna.

Marketinški modeli se bodo spremenili

Veliko lahko pričakujemo od nove gospodarske rasti. Marketinški in poslovni modeli se bodo spet spremenili. Prav gospodarski vzponi in padci so spremenili poslovne modele agencij. Preživele so tiste, ki so se znale takoj odzvati. In ponuditi naročniku model takojšnje in merljive dodane vrednosti. Brez dolgoročne vezave na naročnika. In preusmeritvijo na naročnike z znanim lastnikom, proč od javnih in državnih sredstev. Seveda ne vemo, kakšni bodo najboljši novi poslovni in marketinški modeli agencij. Vemo samo, da bodo drugačni, ali pa jih ne bo.

Konjunktura pomeni več delovnih mest

Prav konjunktura je kriva, da so ministra Počivalšek in Cerar ter župan Soršak naleteli na odpor pri izgradnji lakirnice pod Pohorjem. Delovnih mest je naenkrat kar na izbiro. Ko sva se zadnjič srečala s Cerarjem, mi je v družbi zabičal, naj mu ne pošiljam lobističnih prospektov. Danes pa prav njega, etičnega pravnika, moji Pohorci obtožujejo lobiranja za Magno in mu grozijo z ovadbo in KPK. Posebej po Počivalškovi izjavi, da če ne bo dovolj delavcev za lakirnico, jih bomo uvozili. Naj dodamo še to, kar je zapisal svetovalec koprskega župana Sebastjan Jeretič, da je »zgodba okrog Magne Steyr še ena v nizu konkretnih in tudi komunikacijskih polomov te vlade«.

Kdo ve, kaj je pisalni stroj?

V predinternetnem času, na začetku devetdesetih, smo na agenciji kot največjo poslovno skrivnost obravnavali tipsko pogodbo z naročnikom, ki smo jo dobili v Londonu. Papirno kopijo pogodbe smo leta skrivali kot poslovno skrivnost. Zajemala je mesečni pavšalni honorar in dolgoročno opredeljene storitve. Takšne in podobne pogodbe so danes kar na spletu. Dolgoročne pogodbe pa so se temeljito spremenile.

Kolo sreče se okreče*

In tako bo to trajalo nekaj časa. Dokler ne bomo spet vsi padli na zobe. Tako je to v življenju. Kolo sreče, se okreče (pravilno staroslovensko*). Enkrat si zgoraj, drugič spodaj. Na faksu so nas pri politični ekonomiji učili, da so obdobja ekonomskih vzponov in padcev ciklična. Ekonomske krize ciklične. Pa ne mislim tiste od Milke Planinc v rajnki Jugoslaviji, ki je uvedla bone za bencin. Prva prava kriza je bila ob osamosvojitvi leta 1991. Ob tisti leta 1996, ko se je z Davorinom Sadarjem prvič sesula Ljubljanska borza, smo nekateri že izgubili za avto vrednosti. Sadarja je pozneje policija privlekla iz Amerike v zapor. Pred leti je naredil samomor. Zadnja kriza leta 2008, ki nam je v zapor pripeljala Boška Šrota in na vrata zapora Igorja Bavčarja, pa je sledila noremu obdobju v celi zahodni civilizaciji. Pri nas sta jo poosebljali afera bulmastifi in skoraj literarne zgodbe o »hoh kurbah« za kilogram zlata.

Napoleon in konjunktura

Ameriški kolega je ponudil zanimivo teorijo, zakaj je Slovenija v konjunkturi. Zaradi Napoleona. Ker je tip zaposlen na ameriškem zunanjem ministrstvu, je ta teorija seveda poluradna. Kot tista kitajska, da smo Slovenci pravzaprav Nemci, ki drugače govorimo. Saj smo bili zadnjih 1000 let kar 90 odstotkov časa v nemški državi. Ameriška teorija pravi, da je Napoleon naredil ilirsko Slovenijo, da je odščipnil del Nemčije in jo zabil kot klin med Avstrijo in Italijo. In tako smo pravzaprav še vedno del Nemčije. In ker je Nemčija gospodarski motor, Slovenija pa nemški žep, je slovenska rast posledica nemške.

Brexita ne bo

Zato nas tudi Brexit ne bo prizadel. Najbolj bo prizadel Britance same. In kroži teorija, iz diplomatskih krogov, da Brexita pravzaprav ne bo. Sicer se bosta Evropska unija in Veliko kraljestvo pogajala v nedogled, a na koncu bo EU angažirala Tonyja Blaira, kar v Bruslju, da zgladi ta folklorni konflikt.

2023 bo počilo

V restavraciji Pen kluba, ki jo je od legendarne Oli po šestdesetih letih prevzel kar njen nekdanji pomočnik Andrej, smo na literarno poslovnem omizju izračunali, da se bo nova velika kriza zgodila 2023. Leta 2023 se zna ponoviti leto 2008. V teoriji. V praksi zna biti veliko prej, ker se vsi socialni in gospodarski cikli krajšajo.

Kolumna je bila prvotno objavljena v julijski (dvojni) številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected].