• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kaj je smisel življenja? »Just do it.«

V sklopu dogodkov ob 45. obletnici VAL-a 202 si je voditelj Miha Šalehar, neuklonljivi preizkuševalec življenjskih resnic, oprtal nehvaležno nalogo razkrinkanja smisla življenja. Goste nas je o tem zagnjavil v posebni oddaji Toplovoda.S fotografom Arnejem Hodaličem, evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar Džuban in mojo malenkostjo smo se kot kakšni etrski eteriki, hkrati soočeni še z zvedavimi obrazi publike v polnem studiu 26 Radia Slovenija, tako nemalokrat znašli na spolzkem terenu med iskrenostjo odstiranja svojih življenjskih dognanj in obupom svoje popolne nevednosti o življenju. Ker sem v oddaji ugotovil, da smo, ko pride do razumevanja fenomena našega obstoja, čisto bosi, sem zato sklenil o tem še malo razmišljati tukaj.

Ne bodi »boss«, bodi bos

Mogoče pa je smisel življenja prav v tem, da si čim bolj bos. Zato te sicer kaj kdaj bolj žuli, skeli, brazda in je tvoj korak skozi življenje okornejši, a tako vsaj resnično čutiš tla pod nogami. Tako resnično čutiš svojo pot. Ker smo v teh časih razvajeni s preveč udobja, ki se ga niti ne zavedamo, se tudi življenj lotevamo z udobnejšega konca – pripravljamo si pot, namesto, da bi se pripravili za na pot. Razlika je več kot očitna. Če si pot pripravljamo (ali nam jo pripravljajo drugi) bomo v prepričanju, da lahko vse v življenju nadziramo, nemalokrat trpeli bolj kot bi sicer. V tem pogledu na življenje nas lahko čisto vse neskončno sekira. Dejavnikov na poti je nešteto in ker je tako vse potencialno kritična ovira, je to zelo naporno življenje.

Nadziraj se

Če pa bi živeli v prepričanju, da se moramo le pripraviti za na pot in ne pripravljati si poti, bi bilo vse precej lažje. V tem primeru bi morali znati nadzirati samo sebe in življenje sprejeti takšno, kot je. Nepredvidljivo, zagonetno, polno preizkušenj in tudi darov. A prav tu se zapletemo v past – ker se ne potrudimo nadzirati se, raje poskušamo nadzirati vse okoli sebe. Tako namreč sami nismo nikoli za nič krivi, vsega pa so, kako priročno, krivi drugi (dejavniki), ki so nam pač pokvarili naš idealni načrt in smo pristali tam, kjer smo pač pristali. A če bi me na tej točki pobarali, kaj je smisel življenja, bi bil odrezav, da v tem, da se pripraviš za na pot, ne pa, da si jo pripravljaš.

»Just do it«

Dan Wieden, soustanovitelj agencijske mreže Wieden+Kennedy, je noč pred prezentacijo prvih televizijskih oglasov, ki so jih pripravili za Nike, razmišljal, kako bi jih povezal s skupnim imenovalcem. Po neprespani noči se je spomnil naslovnice lokalnega časopisa iz svoje mladosti in besed morilca, ki so ga pred izvršitvijo smrtne kazni vprašali, ali ima kaj za dodati. Povedal je le »Let's do it.« Wieden je to popravil v »Just do it« in drugo je marketinška zgodovina. Zoprno dejstvo je torej, da se na milijone rekreativcev po vsem svetu k teku – katerega motivacija je, heh, boljša kakovost daljšega življenja – prisili s poslednjimi besedami morilca. Morbidno, kot se zdi, pa moramo to vseeno pogledati z drugega zornega kota. Smisel življenja je lahko tudi njegov konec. Ker je to, da ga bo konec, pač edina gotovost v življenju. Tudi Matilda si mogoče obuje najkice, reče »Just do it« in priteče z nepremagljivo nabrušeno koso. Zato je smisel življenja čisto mogoče v tem, da ga živite tako, da »kar naredite«.

Ne potuj s preveč prtljage

Enkrat bomo torej zgolj slika na steni. (No, če bomo imeli srečo, bodo naši vnuki dali našo profilko hologramizirati in bomo tudi miniaturni hologram, ki bo brlel na kaminski polici njihovega pametnega doma.) Tu in tam bomo nedeljski spomin, ki ga bodo naši otroci obnovili svojim. Tu in tam bo kaj iz našega življenja v poduk, mogoče opozorilo ali bodrilo, sicer pa bomo večinoma obležali v ropotarnici neobnovljivih spominov. Kruto, ja. A dejstvo je, da bomo večino svojega življenja odnesli s seboj. Zato se ne trudite preveč s pretirano veličino. Zato se ne trudite preveč s svojo zapuščino, zato ne potujte s preveč prtljage. Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Kolumna je bila prvotno objavljena v julijski (dvojni) številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected].