• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Marija Terezija brez marketinga »nese« Tino Maze

Koga bi volili za predsednico/ka, če bi bile volitve danes? (405 glasov na Twitterju, 8. januarja 2017) Tino Maze 75 odstotkov in Boruta Pahorja 25 odstotkov.

98-odstotna zmaga Clintonove

Kar koli si mislimo o Twitterju ali o kredibilnosti vzorcev njegovih raziskav, ni važno. Zagotovo pa je vzorec 405 glasujočih za predsednico ali predsednika Republike Slovenije bolj zanesljiv kot tiste raziskave javnega mnenja, ki so na predvečer ameriških volitev napovedovale 98-odstotno zmago Clintonovi Hillary. Če kaj poznam, potem si najmanj domišljam, da znam brati javnomnenjske raziskave in napovedovati rezultate. Skromno, napovedal sem zmago Drnovška proti favoriziranemu Bulcu, Pahorja proti Türku, pa Kolinde proti Josipoviću, Trumpa proti Hillary … Vmes sem pozabil na vse tiste nekdanje izvoljene in neizvoljene, ki so se zvrstili v teh tridesetih letih.

Če bi imeli možnost izbire, kdo bi bil po vašem mnenju najboljši vladar?

(182 glasov na Twitterju, 18. januarja 2017)

Josip Broz Tito                                   8 %

Kralj Peter Karađorđević                   8 %

Borut Pahor                                       8 %

Marija Terezija                                  76 %

Dlje kot je oddaljen zgodovinski spomin, bolj je zapisan. Ali drugače povedano, Marija Terezija je zapisana v spominsko zavest kot pravljična mama, ki skrbi za narod. Tega, da je pri šestdesetih serijsko menjavala dvajsetletne oficirje in da so vsi bliskovito napredovali, Slovenci ne vemo. To, da si aktualni predsednik deli 8 odstotkov glasov skupaj s kraljem Petrom Karađorđevićem in Josipom Brozom Titom, potrjuje, da so volitve v percepciji volivcev samo še šov biznis. Kaj pa so volitve drugega kot tekmovanje za miss ali pesem Evrovizije, kjer se tudi javno glasuje?

Zavest in marketing

Še vedno ne vemo, od kod smo prišli, niti tega, kako se tvorijo naše misli. Ob vsej tej nevednosti o nas in vesolju je razveseljujoče, da znanstveniki s Harvarda mislijo, da so odkrili korteks, ki ustvarja zavest. Zavest je opredeljena kot zavedanje, občutenje in sposobnost posameznika, da doživlja in čuti. Seveda o tem, kako deluje zavest, ne vemo še čisto nič. Znanstveniki so s pomočjo skupin pacientov s poškodovanimi možgani le locirali organ. Globoko sredi možganov. Znanstveniki za zdaj menijo le, da je zavest sestavljena iz budnosti in zavesti. Volitve so pač orodje demokracije. Kaj veliko z zavestjo nimajo opraviti.

Če bi bile danes volitve, koga bi volili za župana Maribora?(samo za občane Maribora, 85 glasov na Twitterju, 20. januar 2017)

Andreja Fištravca                  6 %

Franca Kanglerja                   56 %

nikogar od njiju                     38 %

Zoki je vse povedal. Predinov. In se odselil v Ljubljano. Maribor je tak fejst nor, da srcu vse verjame. Tisti, ki so granatirali Kanglerja in volili Fištravca, bi zdaj volili istega Franca Kanglerja.

Ko smo na SPEM-u v osemdesetih letih začeli javnomnenjske raziskave izvajati po telefonu, po ameriškem preverjenem modelu, so nas takratni zveličani FSPN-jevci, zdajšnji FDV-jevci, razglasili za šarlatane. Do takrat so se javnomnenjske raziskave (lahko) izvajale samo s terenskim anketiranjem. In večkrat jih je moral odobriti dr. Niko Toš, sicer utemeljitelj merjenja javnega mnenja. To, da je osebni kolega zadnjega predsednika slovenskih komunistov, ni važno. Prav tako ni važno, da ga kličejo ustvarjalec javnega mnenja, namesto merilec javnega mnenja. Je pa važno, da je v zadnji volilni kampanji za predsednika republike v kamero izjavil, da bo (v prvem krogu!) zmagal Danilo Türk in ne Borut Pahor ter nekaj takšnega, da bi lahko na ta račun privarčevali z izvedbo volitev … S takšnim početjem so FDV-jevci, ki so stroko merjenja javnega mnenja nekoč vseeno utemeljili, naredili tej isti stroki nepopravljivo škodo. In izničili kredibilnost znanstvenih raziskav na raven popestritve sporočil v medijih. Vsi pa smo spoznali, da je napovedovati rezultate volitev, kot napovedovati vreme. Vreme bo. Poleti toplo, pozimi mrzlo. Vse drugo pa lahko ugotovimo samo, ko se zgodi. Kot megla na smuk progi v Sankt Moritzu. Ali še boljše, za starejše, kot megla na olimpijskem smuku 1984 v Sarajevu. Ko so jo odganjali kar z napravami za odganjanje megle s sarajevskega letališča.

Znate smučati?(Twitter, 17. februar 2017)

Da                                                       73 %

Ne                                                       27 %

Ker Boruta iz Nove Gorice nismo videli smučati, za smučarje pa se ima kar tri četrtine Slovencev, je seveda logično odgovarjanje v prvi anketi, kjer bi Tina gladko premagala Boruta. Kaj šele Bojan Križaj. Ko se ta pojavi, nam še vedno gredo mravljinci po hrbtu. Pa spomini na nacionalno evforijo v osemdesetih. Je pa nekoč Borut urejal progo za Zlato lisico na Pohorju. Smučk se ne spomnim. Lopate pa.

Ob takšnih kombinacijah bi Boruta Pahorja na naslednjih volitvah lahko rešilo samo, da bi noseča Amal Clooney potrdila, da je Pahor oče njenih dvojčkov.

Sicer pa, zakaj bi si nekdo želel postati poglavar?

Pred kratkim so znanstveniki predstavili študijo, da šimpanzi v zahodni Afriki kanibalizirajo odstavljenega vodjo. Ga ubijejo in pojedo. Za volkove je to splošno znano. Za šimpanze je zdaj potrjeno. Velja pa to za majhne socialne sredine. Z drugimi besedami povedano, za nas Slovence je dober samo nekdo, ki je že dvesto let mrtev, kot Marija Terezija na primer. Ne moremo ga ne ubiti, ne pojesti.

 Kolumna je bila objavljena v marčevski  številki Marketing magazina (#429). 

Preberite članke v tiskani izdaji MM-a, še preden jih objavimo na spletu. Revijo naročite tu.