• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Telefoni so novi čiki, mi smo pa novi zombiji

Ko so The Cranberries razgrajali s hitom Zombie, sem bil v četrtem letniku gimnazije. Beseda »zombi« takrat v našem besednjaku ni bila ravno pogosta, zato je bil vreščavi refren ob mastnih kitarskih riffih še toliko bolj nalezljiv.

Aljoša Bagola.

O fenomenu zombijev takrat tudi nismo imeli jasne vizualne predstave, saj za razliko od plešočih mrtvecev, s katerimi nam je že v osnovni šoli postregel Michael Jackson v spotu za svojo uspešnico Thriller, jih v spotu od The Cranberries ni bilo. Ker njihov tekst govori o bombnih napadih IRE, seveda. Podoba zombijev pa se je do danes še bolj radikalizirala – zdaj smo to vsi s pametnimi telefoni v rokah.

Manj stikov, več tikov

V zgodovini človeštva so bile uspešne le tiste tehnologije, ki so uspele spremeniti naše obnašanje in pametni telefoni so tako eden izmed najbolj vnebovpijočih dokazov tega civilizacijskega dejstva. Danes mobilne telefone uporablja pet milijard ljudi, od česar jih je polovica pametnih. Telefonov, ne ljudi. Slednji smo njihovemu vplivu podlegli do točke zaskrbljujoče odvisnosti. Ob tem lahko seveda zamahnemo z roko in rečemo, da je v zgodovini vsako generacijo odraslih skrbelo za paglavce in so zato zganjali vik in krik ob vsakem novem izumu ali fenomenu. A ti drobni in neskončni odmerki vznemirljivosti, ki nam jih prinaša naša nenehna priklopljenost, niso nedolžni, saj lahko vedno hujše razsežnosti zombifikacije danes opazimo na vsakem koraku. Naredite preprost test o tem, kolikokrat dnevno brez potrebe sežete po svojem telefonu. Iz žepov in torb jih vlečemo vsakokrat, ko je treba zgolj 30 sekund počakati pri rdeči luči na semaforju; ko je treba deset sekund počakati, da kolega, s katerim smo šli na kosilo, natakarju zaupa svoje želje; ko smo drugi v vrsti na blagajni; ko smo prvi v vrsti na blagajni; ko točimo gorivo; ko govoreči na sestanku spije požirek vode; ko je minilo pet sekund, odkar smo nekaj objavili na Facebooku; ko je treba na avtocesti malo počakati, ker tovornjak prehiteva malo počasnejši tovornjak; ko je na avtocesti treba pofotkati košnjo trave in nato objaviti še nesrečo, ki je nastala zaradi fotkanja košnje trave. V povprečju svoj telefon uporabimo 150-krat dnevno. Tik na vsak tik-tak. Pri džankijih šus traja, mi smo pa navlečeni na stotine mikrošusov dnevno. Kar pa ne pomeni, da gre za mikroodvisnost.

Zombi pravičniki

Pred kratkim je pisatelj in kolumnist John Bartholomew postregel s teorijo o še enem fenomenu družbenih omrežij, ki ga je poimenoval »virtue signalling«, to je signaliziranje kreposti. Namesto resničnega političnega udejstvovanja se namreč rajši zatekamo k udobju všečkanja »pravilnih« političnih stališč in k površinskemu pametovanju na družbenomedijskih časovnicah. S tem signaliziramo svojo krepostnost, kar je postalo nujno za izgradnjo naših identitet. Predvsem je Bartholomew ošvrknil levičarske idealiste, ki v svojem samooklicanem pravičništvu nenehno vzpostavljajo »Twitter sodišča«, moralizirajo in obsojajo, nezavedajoč se, da s tem zgolj loščijo svojo vase zagledano podobo. Prepričan je, da bi Winston Churchill, eden največjih politikov moderne dobe, svojo kariero v današnjem času moral v hipu prekiniti, saj bi ga »Twitter sodišče« uničilo ob njegovi prvi napaki. Politiki zahodnih demokracij zaradi tega več niso pripravljeni sprejemati drznih odločitev, ker se bojijo javnomnenjskih pogromov, kar bo imelo evolucijske posledice tudi za načine odločanja v politiki.

A kadiš? Ne, jutjubam.

Modernega pop hita o nas – »telefonzombijih« – pa, za čuda, še ni. Najbrž zato, ker so vsi zvezdniki prezaposleni z non-stop objavljanjem sebe na Instagramu. Če pa že premorejo takšno refleksijo, pa jim svetovalci zagotovo ne dovolijo na takšen način užaliti svojih ciljnih skupin. Kakor koli že – pobiram stave, da se bomo čez deset let o današnjih tehnologijah pogovarjali tako, kot se danes o tobačni industriji, pri čemer ga ni junaka, ki bi si upal trditi, da čiki ne škodujejo zdravju. Če se bomo takrat sploh še pogovarjali, seveda. A kot pravi pregovor – »živi bili i vidjeli.« Ali ustrezneje – »živi bili i jutjubali.«

 

Kolumna je bila objavljena v julijsko/avgustovski številki Marketing magazina (#421/422).

Preberite članke v tiskani izdaji MM-a, še preden jih objavimo na spletu. Revijo naročite tu.