• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Krasni novi omreženi svet

Vint Cerf je nekoč izjavil, da je bil najlepši del razvoja interneta na začetku, ko so kot zanesenjaki odkrivali prerije omrežnih možnosti. Ko so sanjali o odprti in povezani družbi. Ko so bili začetniki in očetje interneta še povsem v domeni najtežjih, z računalništvom povezanih vprašanj povezljivosti.

Primož Žižek

Superračunalnik je danes realnost, njegova identiteta pa vse prej kot skica, ki so si jo zamislili ustanovni očetje (poleg Cerfa po splošnem konsenzu mednje sodijo še Bob Kahn, Paul Baran in Donald Davies, vsak za svoje dosežke pri razvoju interneta) v daljnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Fast forward … 30 let.

Bila je jesen leta 1998, ko sem s prijateljem Johnom sedel za mizo v britanskem parlamentu, kjer naju je gostila legenda britanskega parlamenta. Tedaj že eden najizkušenejših politikov v britanski lordski zbornici, lord Clinton Davis, in je bila Slovenija še zvezda med vzhodnoevropskimi državami. In že takrat sta me spraševala, kako smo pripravljeni na prihod interneta. Kako močna je penetracija elektronske pošte. Ali so podjetja pripravljena na revolucijo, ki se odvija v Kaliforniji. To je bil čas, ko je v mojih podobah še odzvanjala kampanja »Put Slovenia on the Map«, ki jo je ob osamosvojitvi po Veliki Britaniji izvajala ena od nekdanjih Slovenk leta Jana Valenčič in je temeljila na jumbo plakatih na podzemni železnici. To je bil čas, ko je v Sloveniji zmagoval slogan »Svet ni eden, svetova sta dva«.

Toda ko smo na kosilu ob francoski govedini in kozarcu španskega vina debatirali najprej o Jugoslaviji, potem pa vse več in samo še o internetu, mi je v glavi divjal vihar in v meni se je dogajala odločitev. Za to je bilo več razlogov, podžigala jih je debata, ki je odpirala številna vprašanja. A eden od najpomembnejših virov viharja je prihajal iz smeri Silicijeve doline, od koder so prihajale informacije o velikem zlomu Nasdaqa; pa tudi prikrite informacije o prihajajoči revoluciji iskalnikov na svetovnem spletu. Zdi se, da sem tisto leto sprejel, da me pač na polju komunikacij in sprememb v družbi nekaj nadaljnjih desetletij ne bo nič bolj zanimalo kot internetna revolucija. Fast forward … 20 let.

Danes smo dosegli stopnjo penetracije, ko se zdi, da je val interneta dokončno pljusknil v mainstream, ko vsi o internetu vedo vse; ko nekdanji investicijski, podjetniški in trženjsko-medijski gatekeeperji podučujejo pionirje, ki so jih desetletja ozaveščali o vlogi in pomenu interneta, kako pomembno je tržiti na spletu. Slabih dvajset let po Googlu živimo v krasnem novem omreženem svetu, v katerem se nekdanji znanstvenofantastični filmi zdijo kot le premalo ambiciozno prikazovanje prihodnosti. Internet poleg podjetniške svobode, ki se danes zdi, da je v ospredju, kaže svojo moč v obliki mobilne revolucije, družbenimi omrežij, vprašanja človekovih pravic, reorganizacij družbe … A internet prinaša tudi številne izzive, ki zahtevajo cele bataljone ozaveščenih ljudi in praktikov.

Je platforma številnih ironij in paradoksov. Želeli smo si biti blizu, pa smo si vse bližje z neznanci in vse bolj oddaljeni od bližjih. Imamo Facebook prijatelje, pravih pa skoraj več ne vidimo. Želeli smo si svobode, pa smo nadzirani, kot še nikoli v zgodovini. Želeli smo vzajemno, recipročno in egalitarno okolje, pa smo pristali na divjem komercialnem zahodu. Želeli smo ubežati televizijskim oglasom, pa smo pristali na najnaprednejših oglaševalskih zasledovalcih, ki si jih ustanovni očetje niti predstavljali niso mogli, ko so postavljali internet.

Kar želim povedati je, da internet čedalje več ljudi dojema vse bolj raznoliko in po svoje, misleč da govorimo isti jezik, pa smo v resnici vsi bolj kot ne gluhi in nemi hkrati. Kot nekakšna protiutež kakofoniji vseh zlorab in interpretacij tega orodja, tega okolja, tega ekosistema, te avtoceste, teh kablov, teh bitov. In nekako se mi je zazdelo, da je prišel čas, da se začnemo pogovarjati o času, ki sledi informacijski družbi; kajti očitno je, da vstopamo v novo obdobje, ki sta mu pot tlakovala internet, ki v teh dneh vstopa v šesto desetletje obstoja, in splet, ki je s svojimi petindvajsetimi leti že zdavnaj prerasel dozorevanje. Pripravljeni smo na ero zrelega digitalno omreženega obdobja, ko bo virtualno spet vse bolj fizično.

Kolumna je bila objavljena v aprilski številki Marketing magazina (#418). 

Preberite članke v tiskani izdaji MM-a, še preden jih objavimo na spletu. Revijo naročite tu.