• Facebook
  • Twitter
  • RSS

KOLUMMNA: Božidar Novak – Ura resnice. Sobotainfo in Regionalobala.

Kdo bo pa pisal o medijski krajini, če ne Marketing magazin? Naslednji zapis je rezultat razgovora s kolegom, ki je polovico mlajši. Med drugim je prišel vprašat, zakaj ne najde primernega novinarja. Kljub temu, da jih je v Sloveniji 400 preveč.

@NovakBožidar, pisatelj in podjetnik. (Foto: Jani Božič)

Slovenski pisatelj Milan Kleč je pravkar pri Beletrini izdal avtosatirični roman o slovenskih pesnikih in pisateljih Ura resnice. Tisti, ki bo tako spisal roman o slovenskih novinarjih, je obsojen na uspeh. Morda pa res. Tudi pisatelja Feri Lainšček in Drago Jančar sta novinarja.

Vsi radi kukamo v dogajanje v medijih. Težava je samo v tem, da noben medij ne more objektivno poročati o drugem, ker so si vsi med sabo konkurenca. Vsi se borijo za isti oglaševalski kolač. Zato ne more Janko Lorenci objektivno pisati v Mladini o dogajanju v Delu. Pa saj sta Grega Repovž in Marko Crnkovič nekoč poskušala izdajati časopis o novinarjih. Ker resnice pač ni. To nam je v osemdesetih pri študentskem časopisu Katedra v glavo ubijala Dragica Korade. Nesporna avtoriteta med novinarji v Večeru. Brez nje Zadruga ne bo kupila Večera. Pa naj se Matija Stepišnik še tako trudi. Je pa presežek v Večeru Jaša Lorenčič. S svojim polliterarnim stilom iz do sedaj prezrtimi zgodbami pili Večer v res drugačen časopis. Pa četudi včasih deluje kot bilten Nogometnega kluba Maribor. Čisto drugače se bere kot uvodnik Alija Žerdina o vremenu. Pri Delu mu po berljivosti lahko parira samo Vesna Milek, ki pa je bolj slovenska pisateljica kot novinarka.

Je pa v Delu veselo kot vedno. Tako nekako kot v Luki Koper, kot je napisal Boris Šuligoj. Že več let iščejo direktorja, vodi ga pa v. d. Sicer je Dušan Zorko iz Laškega direktorja Dela našel, a urednika išče v nedogled. Ker bi radi Delo čim prej prodali. Kupcev pa od nikoder. Sicer pa je Bojan Budja, ki je v. d. urednika Dela že vrsto let, Petru Franklu iz Financ baje speljal nazaj Marjana Bauerja. Mornar Marjan bi naj pri Delu urejal časopis za upokojence. In tako Peter Frankl sedaj sam piše prilogo Financ Weekend. Petru ostale edicije, po objavah na Twitterju sodeč, bolj ali manj napiše Petra Sovdat. Peter je tudi velik mentor slovenskih piarovcev. Pri njem so se kalili tako Brina Černelič, piarovka Tomaža Lovšeta in Diners kluba, Goran Novkovič, nekoč urednik Žurnala 24, sedaj  »govorec« Gospodarske zbornice Slovenije, ter Jurij Giacomelli, ki je s  tem, ko je dobil službo v  NLB, nehal kupovati Večer. Tudi sicer sta tako Pop TV kot TV Slovenija kalili slovenske piarovce in »piarovce«. Petra Cotman Juvančič, sedaj pri Vzajemni,  in Nataša Pirc Musar, se-ve-od-kod, sta bili nekoč super zvezdi na TV. Kot prvi piarovec Petrola Sandi Salkič. O Dnevniku ni veliko zapisati. Razen da je ključna težava Dnevnika nedefinirana lastnina, da največ prahu med kulturniki dviguje Mojca Pišek. In o tem, da se govori, da za članke, ki jih podpisuje Klipšteter, nikoli ne veš,  kateri jih piše. Ali Otmar ali Tomaž ali Matjaž.

Po krivem prezrti medijski noviteti sta Sobotainfo in Regionalobala. Obe sta pokazali, da so še tržne niše. Prva je iz Murske Sobote, druga z Obale. Oba, ki ju vodita, sta mlajša od 30 let. Mitja Podgajski in Jaka Vran. Tudi Peter Frankl je imel manj kot 30, ko je iz Financ naredil časopis. Pa Pavle Vrabec, ko je zajadral Pop TV, tudi. Pa Darja Zgonc. Za Slavka Bobovnika in Rosvito Pesek  pa res ne vem. No, Bojan Požar, ki je zagnal Požareport, in Jani Božič, ki je pognal Podlupo, sedaj pa dobil delo paparaca v Londonu, sta jih imela več. Ne vem, kdaj se je fotografiranja lotil Marko Pigac. Tisti, ki mi je med pisanjem tega teksta poslal tale sms: »Reporter še vedno ni plačal ukradene fotke. Kako se bomo zmenili? NČR in tožba? Alo, bo Šurla dal teh 180, ki so drobiž? Mimogrede, konec tedna sem se poglobil v ... Milojko Balevski. IP-ji, ki sem jih pridobil, bodo povedali, kdo se je izdajal zanjo ... Zdaj pa me zanima, če si to res ti?«Marku moram s tega mesta sporočiti, da tega sms-ja ne bom jemal kot izsiljevanje, kot so policisti očitali Vladimirju Vodušku z InfoTV. Se mora obrniti pač na njegovega konkurenta Janija Božiča. Fotografija, ki pa je bila objavljena ob mojem intervjuju v Reporterju, na kateri sem z Ulayem in Alešem Štegrom, je pa moja. Marku Pigacu in Tomažu Klipšteterju tudi ne zamerim, ker sta v Dnevniku objavila mojo fotografijo s polomljeno nogo. Tako na berglah. Po tem, ko so me osem ur krpali kirurgi. Za gospoda, ki me je spremljal, pa napisala, da je moj telesni stražar. Prav tako Marku Pigacu želim, da mu Dnevnik končno plača tistih 30.000 €, katere mu naj bi bil dolžan.

Veselim se, ko se bodo medijske pozornosti željni novinarji prebijali skozi gornji tekst. Sami so v svoji samopercepciji nezmotljivi. Res je zadnji čas, da nekdo ustvari medij, ki bo poročal o njih in novinarjih. Prvo, kar bi bilo potrebno, je analiza, kdo od sedanjih in nekdanjih novinarjev in piarovcev je kdaj v oblake koval koga, ki je v 2013 padel. Od veljaka do bedaka.

 

Kolumna izraža stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva MM. Objavljena je bila v septembrski številki Marketing magazina.