• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Dobra vizualna identiteta je tista, ki pripoveduje zgodbo blagovne znamke.«

To pravi Gregor Fras, partner in direktor uporabniške izkušnje v podjetju Kolektiv, ki je z nami delil nekaj besed o oblikovanju, digitalnih medijih in optimizaciji uporabniške izkušnje.

Poslovni razvoj Grege Frasa lahko spremljamo že dlje časa. Na vprašanje, kaj se je v zadnjih desetih letih najbolj spremenilo na področju oblikovanja, je odgovoril, da je bistvena sprememba ta, da se je design – vsaj, kar se tiče digitalnih medijev, katerim se Fras v večji meri posveča – iz relativne statičnosti spremenil v dinamičen, interaktiven in izredno kompleksen proces. »Design ni več le vizualna izkušnja, ampak je izkušnja interakcij, funkcionalnosti in uporabniških procesov,« pravi Fras.

Čeprav izraza »uporabniška izkušnja« včasih nismo pogosto slišali, ne gre za nov pojem. Pri snovanju projektov, ki so bistveno vezani na znamčenje in oblikovanje, je nujno imeti uporabnika vedno v mislih. Fras poudarja, da se mora komunikacijska panoga zavedati, da design kot uporabniška izkušnja bistveno širše posega v ustvarjanje odnosov podjetij oziroma blagovnih znamk z njihovimi uporabniki, saj zajema vse vidike posla: od razumevanja vrednot in poslanstva podjetja, preko poslovnih modelov, do načrtovanja interakcij na najrazličnejših platformah.

 

Kaj je torej bistvo dobre uporabniške izkušnje?

Bistveno za dobro uporabniško izkušnjo je, da uporabnik na vsakem koraku interakcije s podjetjem oziroma blagovno znamko doživi pozitivno izkušnjo, ki je v skladu z njegovimi (visokimi) pričakovanji. Kar pomeni, da ni dovolj le »fancy design«, ampak mora delovati tudi costumer service. In costumer service ni nekaj, kar z designom nima nobene veze. Bistvo odnosov s strankami oz. t.i. 'customer servica' je oblikovanje uporabniške izkušnje.

Kako recipročno povezati zgodbo blagovne znamke in njeno vizualno podobo?

Vizualna identiteta je del zgodbe blagovne znamke. Dobra vizualna identiteta pa je tista, ki pripoveduje zgodbo blagovne znamke.

Nedavno ste naredili svoje spletno mesto, kjer z uporabnikom delite deset zgodb, deset vaših najpomembnejših projektov. Bi lahko poleg svojih primerov izpostavili še tri druge primere dobre prakse?

Zadnje čase se navdušujem nad »naprednimi onepagerji«, kot jih imenujem. Primer dobre prakse tega je Gigodesignov Froc. Všeč mi je tudi Triglavova zgodba korporativnega komuniciranja (www.triglav.eu), žal veliko bolj kot spletna predstavitev njihovih produktov in storitev. Nedavno me je prijetno presenetil tudi prenovljeni Microsoft, ki mu zadnje čase nekako uspeva oponašati Applove principe uporabniške izkušnje.

Med svojimi desetimi zgodbami ste izpostavili tudi svoji mobilni aplikaciji Wazapp in Foodbasket. Kaj odlikuje dobro mobilno aplikacijo?

Dobro mobilno aplikacijo še zmeraj najbolj od vsega odlikuje preprosta ideja. Angry Birds, Instagram, Flipboard. Potem je tu seveda še mobilnim medijem prilagojena uporabniška izkušnja, responsive in intuitivni design. Mobilne aplikacije imajo eno zanimivo okoliščino – ljudje jih uporabljajo v veliko bolj motečih okoljih, kot je mirno pisarniško okolje, v katerem pretežno uporabljamo računalnike. Aplikacije uporabljamo med hojo, čikpavzami, na stranišču in - naj se sliši še tako noro - tudi med vožnjo. Aplikacije morajo biti uporabne, tudi če smo malce iz fokusa.

Tudi z nekaj spletnimi trgovinami ste se že soočili, jih grafično osvežili in uporabniško optimizirali ...

Pravzaprav sem se kar nekako specializiral za spletne trgovine. Leta 2000 sem zasnoval spletno trgovino Mercator, nato sem dve leti sodeloval z Mimovrste, lani pa sem zasnoval celostno prenovo nakupovalnega centra DZS. Spletne trgovine mi zmeraj predstavljajo zanimiv izziv, saj so relativno kompleksne s stališča uporabniške izkušnje pa tudi rezultati so zelo jasno in hitro merljivi.

Kaj je bistveno za dobro e-trgovino? Na kaj slovenski spletni trgovci pogosto pozabijo?

Tako kot za klasične trgovine veljajo tri pravila: lokacija, lokacija in lokacija, tako tudi za spletno trgovino veljajo tri pravila: vsebina, vsebina in vsebina. Žal se tega trgovci – tu moram izpostaviti Mimovrste, ki je definitivno svetla izjema – vse premalo zavedajo. Po investiciji v tehnološki razvoj jim zmanjka denarja ravno za vsebino. Kar je približno tako, kot če bi zgradili popolnoma nov trgovski center, na police pa bi postavili zmečkane izdelke v sprani embalaži. Naj se sliši še tako bizarno, to je dejansko pomanjkljivost večine slovenskih spletnih trgovcev.

Lepota spletnih trgovin je tudi optimizacija prodajnih procesov skozi tako imenovane A/B oziroma »split teste« ter večni spopad s »prodajnim lijakom«, kjer se lahko majhne spremembe v odstotkih odražajo v ogromnih spremembah v rasti prometa. Z Mimovrste je bila zelo lepa izkušnja, ko smo kot gazela z ogromnimi skoki šibali čez prerijo finančne rasti.