• Facebook
  • Twitter
  • RSS

INTERVJU: Slovenska e-trgovina, ki je vstopila v svet spletnih velikanov

»V navadni trgovini vam še tako dober prodajalec ni sposoben povedati toliko podatkov o izdelku, kot jih lahko dobite na spletu,« pravi Darko Butina, direktor podjetja Mimovrste, ki je tokrat zvezda MM-ovega osrednjega intervjuja.

Foto: Bojan Šverko

Spletna trgovina Mimovrste pravkar praznuje desetletnico svojega delovanja. V tem času je kot mnoga podjetja po svetu, za katere je splet središče njihovega poslovanja, prerasla iz majhne garažne trgovine entuziastičnih mladih podjetnikov do podjetja, ki ima danes že 90 sodelavcev in se tako uvršča med srednje velika slovenska podjetja. 


Kakšne razvojne cilje ste si zadali, ko ste postali direktor podjetja Mimovrste?

Moj cilj je seveda uspešno voditi podjetje in mu pomagati pri njegovem nadaljnjem razvoju. Podjetje, ki ga je ustanovila skupina mladih podjetnikov, je že vse od začetka svojega poslovanja pred desetimi leti raslo izjemno hitro, tudi s 70-odstotno letno rastjo. Cilj pa je seveda še nadaljnja hitra rast.

Kako se je v tem času spreminjala lastniška struktura podjetja in kdo so zdaj njegovi lastniki? 

Podjetje je ustanovilo sedem posameznikov, od katerih so trije nato izstopili, namesto enega od njih pa se je pridružil Jugoslav Petković, ki je ustvaril programsko opremo Košarica, iz katere se je tudi razvila spletna trgovina Mimovrste. V letu 2006 je kot solastnik vstopilo podjetje Novi Forum (z Zvonetom Jagodicem), ki je še danes eden od največjih lastnikov podjetja. V tem času je torej šlo bolj za lastniške spremembe na ravni posameznih fizičnih oseb, ki so in še sodelujejo v podjetju, čeprav niso vsi solastniki aktivni pri njegovem poslovanju.

Lani je prišlo do nekoliko večje spremembe v lastniški strukturi, saj je v podjetje Mimovrste s finančnim vložkom v višini treh milijonov evrov vstopil nizozemski holding Netretail, ki je vodilni spletni trgovec na območju Srednje in Vzhodne Evrope. 

Kot ste izjavili ob dokapitalizaciji podjetja Mimovrste, boste ta kapital uporabili tudi za širitev na nove trge. V kateri fazi je proces širitve in na katere trge se nameravate usmeriti?

Načrte, da bi se usmerili na tuje trge, smo sicer imeli že pred lastniškim vstopom Netretaila. Eden od namenov dokapitalizacije, ne pa tudi edini, je resnično tudi širitev na tuje trge, pri čemer nas zanimajo predvsem države bivše Jugoslavije. 

Razlogi so očitni, od relativne bližine in dobrega poznavanja teh trgov do visoke stopnje penetracije interneta, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, ki sta naša ciljna trga. Kupna moč v teh državah ni ravno visoka, zaradi česar tudi spletna trgovina zaostaja za slovensko, toda potencial vsekakor obstaja. 

Poleg tega ne na Hrvaškem ne v Srbiji ni prevladujočega igralca na področju spletne trgovine, ki bi imel v ponudbi tako raznolike prodajne oddelke, kot jih imamo na primer mi. Tudi to nam govori v prid. Hrvaška bo naslednje leto postala del Evropske unije, tako da je za nas zanimiva tudi s tega vidika, saj bodo odpadle carine in druge trgovske omejitve. 

Tako trenutno načrtujemo, da bi se začeli širiti leta 2013, čeprav smo nameravali na omenjena trga vstopiti že prej, ampak smo zaradi različnih razlogov ta korak nekoliko odložili. Moram pa poudariti, da se ne bomo širili za vsako ceno, ne bomo šli z glavo skozi zid, saj veliko rast dosegamo že na slovenskem trgu, za katerega prav tako ocenjujemo, da imamo še precej prostora. Smo pa veseli, da smo del velike spletne skupine, ki ima dolgoletne izkušnje s širitvijo na tuje trge, kar bo tudi nam zagotovo olajšalo prodor nanje.

Kakšno rast ste dosegali v minulih letih, ki veljajo za krizna?

Lani smo ustvarili prihodke v višini 23,3 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2010 nekaj več kot 20-odstotna rast. Tudi od začetka krize, v kateri se je Slovenija znašla leta 2009, smo vsako leto dosegali od 10- do 15-odstotno rast. 

Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji sicer niso nič boljše kot pred tremi leti, a kljub temu zdaj rastemo po še večji stopnji, kar si obetamo tudi v prihodnje.

Mimovrste je na samem začetku svojega poslovanja prodajal predvsem računalniško opremo, kmalu pa ste začeli dodajati tudi druge izdelčne kategorije, zdaj jih imate že petnajst, od gospodinjskih aparatov in pohištva do knjig ter oblačil in obutve. Ali v strukturi prodaje še vedno prevladujejo računalniki in računalniška oprema? Katere kategorije so poleg tega še najbolj prodajno zanimive? 

Do leta 2005 smo prodajali le računalnike in računalniško opremo, nato smo začeli dodajati avdio-video in foto opremo, po tistem pa smo stalno širili nabor oddelkov in jih imamo danes že petnajst. 

Rast prodaje beležimo pri vsakem segmentu izdelkov, tudi pri računalništvu, kljub razmeram na trgu, ki kažejo, da ljudje prestavljajo nakupe izdelkov večje vrednosti v prihodnost. 

Glede na strukturo prodaje največji del še vedno predstavlja računalništvo, a ne prevladuje. Tudi rast prodaje računalniških izdelkov upada – če smo lani beležili 20-odstotno rast prodaje vseh izdelkov, smo pri računalništvu zabeležili približno 10-odstotno.

Še pred nekaj leti smo Slovenci veljali za precej konzervativne pri spletnem nakupovanju, predvsem zaradi domnevnih tveganj. Do zdaj je postalo jasno, da varnost tovrstnih nakupov, vsaj pri uveljavljenih spletnih ponudnikih v Sloveniji in Evropi, ni vprašljiva. Kakšna so vaša opažanja? Ali se večina potrošnikov še vedno odloča za plačilo po povzetju ali pa brez zadržkov zaupajo številke svojih kreditnih kartic?

Še vedno je največ plačil po povzetju oziroma nakazil na transakcijski račun. Toda po mojem mnenju ni problem v stopnji zaupanja, saj Slovenci očitno nimamo težav s plačevanjem s kreditnimi karticami, če sodimo po tem, da pri vseh nakupih na tujih spletnih straneh brez pomislekov vtipkamo številko kartice. 

Največji problem vidim v slovenskem finančnem sistemu, saj so provizije, ki jih banke zaračunavajo za plačilo s kreditnimi karticami, previsoke. Seveda ponujamo možnost plačevanja s kraticami, toda zaradi visokih provizij bankam takšen nakup za naše stranke ni tako ugoden, ker znižamo popuste. 

Banke s svojimi cenami preprosto niso konkurenčne pošti pri gotovinskem plačevanju, ki je cenejše od plačevanja s kreditnimi karticami. Slovenske provizije za kreditne kartice so za sto odstotkov višje kot v tujini. Sicer bi si želeli več plačevanja s kreditnimi karticami in imamo tudi aktivnosti za njegovo spodbujanje, samo na žalost do tega ne bo prišlo, dokler z bankami ne bomo dosegli kakšnega konkretnejšega in za podjetja ugodnejšega dogovora.

Tudi mediji ste v vseh teh letih toliko pisali o spletnem nakupovanju, da ljudje razumejo, da bodo dobili zanesljivo storitev, če kupujejo od nekoga, ki je kredibilen in že dolgo posluje na trgu. Za takšna podjetja kupci vedo, da jih ne bodo prevarala, ampak da bodo dobili tisto, za kar so plačali, poleg tega pa imajo vedno možnost vrniti izdelek, če ne bodo z njim zadovoljni. To je na primer tudi velika prednost spletne trgovine pred navadno. 

Pri nas imajo kupci 45 dni časa, da vrnejo dobavljeni izdelek, seveda nerabljenega. V 15 dneh morajo sporočiti, da bodo izdelek vrnili, potem pa imajo še 30 dni, da ga vrnejo. Našim VIP-strankam pa ponujamo celo 60-dnevni rok vračila.


Celotni intervju si lahko preberete v naslednji številki Marketing magazina.
Niste naročnik? Na revijo se lahko naročite tukaj: 
obrazec