• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Delu predani ilustrator, ki otroke zabava s smešnimi in ljubkimi liki

Podjetje Mali junaki bo prihodnje leto izdalo novo personalizirano knjigo »Hura, Peter! Uspelo ti je!«, ki je plod sodelovanja z avstralskim piscem Adamom Wallaceom in kanadskim ilustratorjem Jeremyjem Polonenom. V slovenskem start-upu so prepričani, da je naveza »zmagovalna kombinacija«. Kako ta deluje z ilustratorskega vidika, smo se prepričali v pogovoru s Polonenom.

»Moje izkušnje z McDonald'som in Guccijem kažejo, da gre prav v marketingu za najbolj začrtan način sodelovanja. Delaš natanko tisto, kar ti rečejo,« opaža Jeremy Polonen.

»Verjamemo, da naša knjiga s svojo unikatnostjo ne more pustiti hladnokrvnih niti največjih zvezdnikov, čeprav se ti morda zdijo popolnoma nedosegljivi,« pravijo pri Malih junakih. Start-upovski projekt dveh Slovencev je »prerasel« v uspešno blagovno znamko, katere knjige so opazili tudi slavni starši, kot sta zvezdnici resničnostnih šovov Khloe in Kim Kardashian. A otroških knjig seveda ni brez ilustracij in, kot pravijo pri Malih junakih, so njihovi standardi pri tem izjemno visoki. Poleg tega knjige ne nastanejo z danes na jutri, zato iščejo najbolj nadarjene kreativce, ki ustrezajo njihovim zahtevam. Eden takšnih je kanadski ilustrator Jeremy Polonen, ki jih je pritegnil s predanostjo svojemu delu. »Kljub temu da je še zelo mlad in šele na začetku svoje kariere, delo jemlje s pravo mero strogega profesionalizma na eni in zabavnega ustvarjanja na drugi strani. Z njim že ta trenutek načrtujemo šest novih knjig, od katerih bo zadnja izšla 'šele' konec leta 2022,« je za MM povedal Mic Melanšek, soustanovitelj Malih junakov.

Jeremy Polonen kljub vidnim uspehom in obilici dela ostaja skromen in z nogami trdno na tleh. Tudi ko se srečamo na sedežu Malih junakov, kjer je gostoval, se ni ločil od svojega iPada. Zaveda se, da po zaslugi spleta in družbenih omrežij lažje opozarja nase in na svoje delo, a hkrati to pomeni tudi večjo konkurenco na področju, ki je bila prej »rezervirana« za velike studie.

Kako ste prišli v stik z Malimi junaki?

Pravzaprav so oni stopili v stik z menoj. Všeč jim je bil moj profil na Instagramu (@breakfastsketches, op. p.). Na ta način že nekaj časa opozarjam nase, poskušam pridobiti sledilce in se tudi tako promovirati. Prva e-pošta, ki sem jo dobil od Malih junakov, je bila precejšnje presenečenje, a v njej še ni bilo pravih podrobnosti o projektu. Zdelo pa se mi je zanimivo in sem zato privolil v sodelovanje.

Kaj pa vas je prepričalo?

Prvi pogovor z Micem (Melanškom, op. p.) in Radom (Daradanom, op. p.). Zdela sta se mi zanimiva, poleg tega pa nista skrivala, da je projekt zelo zahteven in obsežen. Všeč mi je bilo, da sta takoj prišla z besedo na dan.

Kaj je pisalo v »briefu«?

Dobil sem informacijo, da delajo personalizirane knjige za otroke in da bom ilustriral veliko strani (smeh). Poleg tega bi moral ilustrirati različne stvari za različne skupine otrok. Poudarila sta, da to ne bo preprosta naloga. Res sta bila iskrena. Prav tako sta rekla, da ne bosta preveč specifična oziroma preskriptivna, torej da bi mi narekovala, kaj in kako moram risati.

Verjetno si bolj malo ljudi predstavlja, koliko časa in dela je potrebnega za knjigo oziroma slikanico. Koliko je to trajalo v vašem primeru?

Približno leto dni. To vključuje ilustracije vseh strani in nato slikanje številnih različic za različne otroke. Vsaka stran v knjigi ima pet različnih likov, ki vplivajo na potek dogajanja. Potem imamo še ovitke, uvodnike in tako naprej.

Kako ste dobivali povratne informacije? Na tedenski, morda mesečni ravni?

Ves čas smo bili v stiku. Včasih je zaradi časovne razlike vse potekalo z dnevnim zamikom. Večinoma pa so bili zelo hitri in odzivni z nekaj opombami.

Vaša agencija Lemonade Illustration vas je predstavila kot mojstra digitalnega slikanja. Kaj pravite na ta naziv?

S tem se ukvarjam (smeh). V resnici ni veliko razlik od klasičnega slikanja, le da lahko bolje popravljaš lastne napake. To je po mojem mnenju glavna razlika. Poleg tega lahko nekaj ustvariš precej hitreje.

Kaj je torej vaša »specializacija«?

Mislim, da mi gre najbolje preslikava razpoloženja, o katerem teče zgodba. Večinoma je to veselo, toplo in prijetno. To pride do izraza z liki in atmosfero ter z mešanjem svetlobe.

Če poenostavim, uprizoritev atmosfere.

Ali je ilustratorjem danes težje kot pred desetletjem ali dvema?

Rekel bi, da gre v obe smeri. Ker je takšna konkurenca, je hkrati ogromno priložnosti, sploh ob pojavi spleta in Instagrama. Midva se zdajle najbrž ne bi pogovarjala, če ne bi bilo tega dvojega. Za praktično vsak projekt naročniki z menoj pridejo v stik preko Instagrama. Ob tem je treba vedeti, da je temu primerno večji tudi bazen ljudi, ki vam lahko pomagajo.

Je po drugi strani težje dobiti delo, glede na poplavo digitalnih knjig, risank in mobilnih iger?

Če izhajam iz lastne izkušnje, z izjemo začetka kariere, nisem imel težav s pridobivanjem naročnikov. Ko dobiš prvega, drugega in nato tretjega, se dobra beseda razširi. Poleg tega je animacija postala precej dostopnejša in ni več le v domeni velikih studiev. 

Kako ilustratorji gledate na grafične oblikovalce? Vlada med vami tekmovalen odnos?

Po mojih izkušnjah gre za zelo prijetno in strpno skupnost. Sledimo si in se drug drugemu čudimo, kaj vse je mogoče ustvariti. Osebno sem veliko bolj kot nad svojim navdušen nad delom svojih kolegov. Številni med njimi trdijo podobno. Ko je bil na primer kakšen oblikovalec ali ilustrator zaseden in ni mogel sodelovati pri določenem projektu, je predlagal mene. No, gre tudi za zelo sodelovalno skupnost (smeh).

Gre torej za zdravo tekmovalnost?

Tako je; vsi želimo opravljati svoje delo kar najbolje. Rekel bi celo, da za drug drugega želimo, da bi dosegli svoj potencial.

Družbena omrežja, sploh Instagram, torej v vaši karieri igrajo pomembno vlogo?

Vsekakor. Po približno dveh letih prisotnosti na Instagramu sem imel dobrih 18 tisoč sledilcev in poznejšo situacijo bi opisal s prižigom stikala. Imel sem toliko dela, da ga sploh nisem uspel vsega objaviti. Pomislite, najprej sem se trudil s promocijo svojih del, nato pa jih nisem imel časa pravočasno objavljati.

»Po približno dveh letih prisotnosti na Instagramu sem imel dobrih 18 tisoč sledilcev in poznejšo situacijo bi opisal s prižigom stikala. Imel sem toliko dela, da ga sploh nisem uspel vsega objaviti,« o tem, kako se mu obrestuje objavljanje na Instagramu, pravi Polonen.

Ste kdaj promovirali svoje objave? 

Nikoli. Res pa je, da še zdaj ne vem, zakaj in kako mi je uspelo. Dnevno sem objavljal ilustracije likov, ki so se mi zdeli smešni in ljubki, vzljubili pa so jih tudi drugi (smeh).

Koliko ur dnevno delate?

Uf (smeh). Rekel bi, da okrog 10, včasih tudi več.

Za koliko naročnikov oziroma pri koliko projektih sodelujete hkrati?

Zelo različno, a za največ štiri. Vendar to ne gre na dolgi rok. Dolgoročno gledano bi v idealnih razmerah nekoč delal za enega naročnika in bil pri izbiri ponudb zelo selektiven. Vendar pa je za menoj šele prvo leto, ko dejansko živim od ilustriranja. Za zdaj ne bi rad zavračal ponudb za delo. Trenutno si prizadevam za večjo prepoznavnost in želim svoje ime ponesti v svet.

Kako bi opisali svoj slog ilustracij? Ali tudi ilustrator, tako kot na primer oblikovalec, pusti svoj pečat na svojih delih?

Prepričan sem, da je tako. Pri ilustraciji gre za kombinacijo tega, kako kot ilustrator poveš določeno zgodbo, in prikazom tvojega videnja sveta. Ko se na primer sprehajam po gozdu in opazujem stvari, ki me zanimajo, ter njihovo osvetlitev, je ta pogled lahko popolnoma drugačen od pogleda nekoga drugega. To se bo vedno jasno videlo. Kot moj »pečat« bi s tega vidika izpostavil način pripovedovanja zgodb, svojo predstavo likov in njihovega početja, kaj bodo imeli oblečeno in zakaj je pri tem uporabljena ravno takšna svetloba.  

Pravijo, da je najtežje začeti. Kako začenjate nove projekte, ko je pred vami praznina?

Vedno se začne s specifikacijami, tudi ko slikam zase. Včasih vidim svetlobo, ki pada na zid na zelo dinamičen način in kakšne kombinacije barv najdem pri tem. Velikokrat razmišljam, kako in kje bi to uporabil. Dobesedno me zanima, kako bi ujel ta trenutek. To je potem začetna točka.

Jeremy Polonen je prepričan, da vsak ilustrator pri svojem delu na takšen ali drugačen način pusti svoj pečat.

Kaj pa pri naročnikih?

Tu je najprej seveda 'brief', pri čemer se njihova specifičnost lahko zelo razlikuje. Nekateri so zelo natančni in nimam prostih rok, spet drugi so zelo ohlapni. Pri Malih junakih je nekaj vmes. Zgodbe in liki na papirju že obstajajo, vendar z mojo pomočjo iščemo načine, kako jih predstaviti.

Kateri vam najbolj ustreza? Nekaj vmes?

Pri preveč ohlapnih navodilih se skorajda izgubiš med toliko različnimi rešitvami. Nekaj rigidnosti zagotovo pomaga, tudi ko slikam v prostem času. Koplješ se med toliko različnimi stvarmi, da potem iz vsega ni nič. Velikokrat pomaga, ko ti nekdo reče: »Kaj pa, če bi narisal tole?«

Ste že ilustrirali za blagovne znamke?

Tudi; najbolj znana vam bosta verjetno McDonald's in Gucci. Eden od mojih prvih projektov je bilo tudi sodelovanje pri napovedniku za eno od Nintendovih videoiger. Pravzaprav vedno bolj sodelujem z blagovnimi znamkami.

Ste kdaj razmišljali, da bi delali v oglaševalski agenciji?

Seveda sem. Vendar pa moje izkušnje z McDonald'som in Guccijem kažejo, da je marketing med najbolj podrobno določenimi načini sodelovanja. Delaš torej natanko tisto, kar ti rečejo. Narediš skeč, ki gre potem naprej v raziskave. Morda dobiš povratno informacijo, da moraš popraviti neko malenkost. No, saj so vedno le malenkosti. S tega vidika mi je delo z drugimi naročniki bolj všeč oziroma v njem bolj uživam. Vendar pa ima tudi sledenje rigidnim zapovedim svoje prednosti. In nagrade (smeh).

 

Intervju je bil prvotno objavljen v avgustovski, 459. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]