• Facebook
  • Twitter
  • RSS

25 let Press Clippinga: »Vse se spreminja, razen bistva – da spremljamo in analiziramo informacije«

Agencija za spremljanje in analizo medijev Press Clipping iz Maribora letos praznuje 25 let. Ko sta direktorja Tatjana Novak in Boštjan Vilčnik leta 1994 odprla svoje podjetje, je bila ta storitev v Sloveniji še popolna neznanka, a nekatera podjetja so hitro prepoznala, kako pomemben je dober kliping. Čeprav so v tistem času delali na osnoven način, s škarjami in lepilom, danes pa je postopek povsem digitaliziran, pravita, da so se skozi čas sicer spreminjali obdelava podatkov in načini dostave, storitev sama po sebi pa ostaja enaka.

»Še dandanes različne javnosti ne vedo, kakšne so možnosti klipinga in da je kliping bistvo, ki lahko reši blagovno znamko, jo dvigne v percepciji različnih javnosti,« opaža Tatjana Novak.

Press Clipping letos praznuje petindvajset let. Kako se je vse skupaj sploh začelo? 

Tatjana Novak: Kot študenta sva oba veliko anketirala. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sva za PR center Maribor in PR center Ljubljana spremljala določene oddaje, ki so bile potrebne, da so prvi naročniki storitev odnosov z javnostmi dobili povzetek aktivnosti v javnosti. Iz teh centrov so nastala Tiskovna središča, pa potem Spem in Pristop. V tistem času sva imela odprte roke pri oblikovanju komunikacijskih orodij in delala sva vedno več. Leta 1994 sva odšla v Zürich h generalnemu sekretarju Svetovnega združenja agencij za spremljanje medijev in tam dobila vizijo, kako kreniti, da bo storitev zaživela in se stalno razvijala.

Nato je v nekem trenutku moj brat predlagal, naj se znajdeva in začneva s podjetjem, kakor veva in znava. Volja, trma, energičnost, vse to naju je pognalo v registracijo podjetja d. n. o., saj za kaj več nisva imela sredstev. Šlo je korak za korakom. Veliko stvari smo si izposodili, nekaj so nam podarili, kopirali smo pri sosedih in tudi faks smo pošiljali pri njih … Šele pozneje je prišel uspeh v obliki samozaposlitve in zaposlitve prijateljice. Ampak vsem nam je bilo to nekako samoumevno. Vedeli smo, da razvoj potrebuje čas. Če nam je Švicar razlagal, kako uspevajo iz desetletja v desetletje, smo vedeli, da tudi mi v naši tedaj mladi državi potrebujemo vsaj deset let, da se postavimo na svoje, čim bolj trdne temelje. 

Tedaj sta menda vložila vsak 2000 tolarjev, znesek, ki se danes zdi banalen …

Boštjan Vilčnik: 2000 tolarjev je bilo res malo denarja, v bistvu je bil najin vložek bolj čas kot denar. Kot študent pa imaš veliko časa. Tako sva se sproti učila in delala. V Sloveniji je bila to povsem nova storitev, ki je ljudje oziroma podjetja in organizacije niso poznali, tako da smo rasli skupaj z odnosi z javnostmi.

Kakšni so vaši spomini na tiste čase?

Tatjana Novak: Simpatični, sijoči, žgoči … Imela sem resnično srečo, da sem na samem začetku in potem skozi vsa leta spoznala nič koliko velikih ljudi. Še danes imamo to srečo in vsak od njih je v meni pustil del svojih pogledov, razmišljanj, znanj. Neizmerna strast in navdušenje v morju informacij me še danes drži, tako kot takrat, ko sem leta 1994 stala na hodniku z Dieterjem Hennerjem in sem vedela, kaj želim početi v življenju.

Sta si takrat sploh lahko predstavljala, kaj bo nekoč nastalo iz podjetja, ki sta ga takrat ustanovila?

Tatjana Novak: Priznam, da nisem upala niti sanjati o tem, kaj vse smo do danes ustvarili.

Boštjan Vilčnik: Želja na začetku je bila samozaposlitev, kaj več od tega si nisva upala niti sanjati. Sploh, ker je bil to čas, ko so se d. o. o.-ji odpirali kot po tekočem traku, čez pol leta pa zapirali.

Kako sta si porazdelila delovne naloge v podjetju?

Boštjan Vilčnik: V bistvu je šla delitev povsem po občutku. Vsak je prevzel tisto, kar mu je najbolj ležalo. In tisto, kar je bilo še treba postoriti, je preprosto naredil tisti od naju, ki je imel več časa. Sam skrbim za IT, človeške vire ter analize, pri vseh resnejših stvareh pa sprejmeva skupno odločitev.

Kateri so največji poslovni izzivi za vsakega od vaju?

Tatjana Novak: Zame so to vsekakor nenehen razvoj, iskanje novih poslovnih rešitev ter nenehno investiranje.

Boštjan Vilčnik: Meni pa največji izziv predstavlja, kako neprestano s pomočjo novih tehnologij in ekipe sodelavcev nadgrajevati oziroma izboljševati naše storitve in pri tem ostati v stiku z naročniki ter njihovimi potrebami.

Katere naročnike bi lahko omenili iz začetnega obdobja agencije?

Tatjana Novak: Naš prvi naročnik je bil gospod Karel Sukič z direktorjem Božem Kuharičem iz Mure. Tudi Andreja Mesariča iz Henkel-Zlatoroga smo prepričali, pa Hermana Rigelnika iz Autocommerca. Navdihujejo me poslovne zgodbe minulih let. Takrat, ko sem v začetku devetdesetih sestankovala sredi ljubljanskih skladišč ob železniških tirih, v danes vizionarskem mestu BTC, ko me gospod Mermal še danes spomni, kako je bilo takrat na začetku in ko mi napiše, da sem zdaj »njihova« Tatjana. Pa ko mi je gospod Leon Štukelj razlagal, zakaj nujno potrebuje svoj kliping in me je presenečal s svojimi mislimi. Ko smo hiteli za zadnjim avtobusom, ki je krenil v Ljubljano, in smo oddajali kaseto za DARS, pa zgodaj zjutraj na prvi avtobus dajali Petrolove prispevke, da jih je direktor, gospod Franc Premk, lahko pogledal že ob prihodu v službo. Mladinska knjiga nas je učila kulturo, Smučarska zveza šport, bolnišnica zdravstvo, Casino in Hit igralništvo … To so bile zakladnice znanj in najboljši oddelki za odnose z javnostmi. 

Ko sem brskala po vaši spletni strani, mi je padel v oči zapis: »Dostava klipinga je bila enkrat tedensko po navadni pošti.«Od tistih časov se je ogromno spremenilo in nekaj, kar je bilo takrat običajno, se danes zdi skoraj smešno. 

Tatjana Novak: Spremembe se nam dogajajo vsak dan. Včasih ponoči izpeljemo posodobljeno IT-rešitev, ki jo morajo zaposleni že v naslednjem dnevu usvojiti. Zdi se mi, da so vse »smešne« spremembe pogojene s tehnologijo, saj si danes ne moremo predstavljati »286-ke«, pa faksov, kjer pošiljaš petdeset in več strani ter črno-belih skenerjev, ki delajo packe, ki jih ne želiš gledati. Ne morem si več predstavljati prvega mobilnega telefona, ko te je bolela roka ob koncu dneva, in časov, ko si v avtomobilu iskal zemljevide mest, ulic in upal, da nisi Zagreba zamenjal za Ljubljano, Celja s Kranjem …

Boštjan Vilčnik: Včasih je bilo »normalno«dosti bolj počasi, kot je to danes. Od tega, da si z avtom od Maribora do Ljubljane potreboval vsaj dve uri in je bila dostava enkrat na teden povsem dovolj, do tega, da so čitalci poznali vse ključne besede na pamet in pregledovali tiskane medije »ročno«oziroma so dejansko brali. 

Zagotovo pa je tudi kakšen del vašega posla, ki se v četrt stoletja ni spremenil?

Tatjana Novak: Stalnice so naše storitve, modifikacije, sklop informacij, ki naročniku predstavljajo bistvo. Enostavno skrojeno po meri, omogočamo vsak dan, 24 ur, kjer koli se nahajajo, nenehno informiranje. Tudi spoštovanje do ljudi, do naročnikov bo vedno ostalo enako. Vse drugo se spreminja, razen bistva, da spremljamo in analiziramo informacije, seveda. To bo vedno ostalo ključna točka našega delovanja. Le vprašanje je, kako bomo v prihodnosti spremljali, zajemali in obdelovali informacije. Morda iz holograma ali iz frekvenčnega kodiranega zapisa? Bomo spremljali in delali v prihodnosti z roboti ali z ljudmi? Prihodnost je nerazložljiva.

Boštjan Vilčnik: Med stvarmi, ki se niso spremenile, bi tudi sam izpostavil odnos do naročnika, ki je vseskozi na zelo visoki ravni. Osebni stik je tudi v času digitalizacije in umetne inteligence zelo pomemben dejavnik, ki našim naročnikom veliko pomeni.

Prav osebni pristop in posluh za želje naročnikov je ena od tistih stvari, od katerih ne odstopate, kajne?

Tatjana Novak: Osebni pristop, različne modifikacije, to je naša posebnost. Verjamem, da se bo večina od tistih, ki bodo brali intervju, z menoj strinjala, saj imajo z nami izkušnje osebnega načina komuniciranja in sodelovanja.

Zavedati se moramo, da ni enakega klipinga. Od naročnika do naročnika se poglobimo in ob široki sliki ter ob morju informacij gledamo še malenkosti. V Sloveniji sledimo preko sedem tisoč virom informacij. Prav naročniki prepoznavajo to naše delovanje in dostopnost. Včasih smo žalostni, ker jim ne moremo ustreči v celoti. Veste, električni izpadi nas kar vržejo iz tira. Takrat nam je najhujše, ker se moramo opravičevati, ampak to je življenje. Vsi mi v poslovnem življenju včasih zaradi določenih okoliščin naredimo napako. Zato je razumevanje naših naročnikov za nas pomembno in smo jim hvaležni, saj razumejo, da smo tako kot oni samo ljudje.

Tatjana, pred dobrimi desetimi leti ste dejali, da čutite, da je vaše delo pogosto podcenjeno in da so številna podjetja prepričana, da klipinga ne potrebujejo. Danes verjetno ni več tako in verjetno ni (večjega) podjetja, ki ne bi poskrbelo za kliping?

Tatjana Novak:Kljub razvoju in spremembam še vedno obstajajo menedžerji, ki jim ni pomembno biti v širšem smislu informiran o lastnem podjetju, zakonskih spremembah, blagovnih znamkah ali konkurenci. Se pa storitev spremljanja in analiziranja medijskih objav danes bolj ceni, ker so agencije in strokovnjaki za odnose z javnostmi uspeli uprave in direktorje ne prepričati, ampak razložiti, zakaj je potrebno imeti to storitev.

Na kakšen način je bil Press Clipping pionir spremljanja medijev v Sloveniji?

Tatjana Novak: V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo bili vsi pionirji. Največji izziv je bil, kako prepričati posameznike in podjetja, ki so kupovala in brala časopise, da potrebujejo širšo medijsko sliko, tudi lokalne medije z drugega konca Slovenije ali sosednje države. V času začetnih korakov smo bili medijsko zelo šibki, saj smo lahko na prste obeh rok našteli vse tiskovine. Prvi smo bili, ki smo se potrudili, da so informacije vedno prišle ob pravem času, po najkrajši poti, do naročnika. Pisali smo zgodovino klipinga v Sloveniji. In na to smo zelo ponosni.

Kje vse ste bili še prvi in kje so še danes vaše konkurenčne prednosti?

Tatjana Novak: Prvi smo si upali razvijati svoje IT-rešitve. Prvi smo odpirali podjetja preko državnih meja. Prvi smo razvili analitični ponderacijski sistem, »metodo učinkovitosti medijskih objav«. Prvi smo bili v storitvi, ki smo jo poimenovali AlarmClip. Bili smo tudi prvi pri organizaciji 40. Svetovnega kongresa agencij za spremljanje medijev. Prvi smo slovenskemu parlamentu predstavili tehnologijo distribucije medijskih objav. Prvi v zgodovini smo imeli podpredsedniško mesto v svetovnem združenju agencij za kliping FIBEP. Prvi smo aplicirali aplikacijo za telefon BlackBerry. Prvi smo uvedli metodo preverjanja dobaviteljev, kupcev – Due Dilligence, razvili forenzične raziskave … In še bi lahko naštevala.

Vendar je za nas najpomembneje, da smo prvi v vsakdanjem razumevanju sprememb. To je za nas, male podjetnike, kar stresno. Spremeni finančno koncepcijo in prinese veliko stresa. Pa se ne damo. Prilagajamo se in odrekamo, ustvarjamo in veselimo vsakega novega naročnika. In tako je že 25 let.

Tehnologija je v teh letih izjemno napredovala; kako je s tem na področju spremljanja in analize medijev?

Boštjan Vilčnik: Res je. Imeli smo srečo, da smo tako rekoč doživeli prvotne faze tehnološkega razvoja naše panoge. Namreč, ob našem začetku smo delali z enakimi orodji, kot so to počele najstarejše agencije za spremljanje medijev; to so bile škarje in lepilo. Poročila so se pošiljala po navadni pošti enkrat tedensko, sledil je faks, preko katerega smo pošiljali dnevna poročila, fotokopirni stroj. Z novejšo tehnologijo pa se je začela revolucija v panogi. Računalnik, prenosni telefon in svetovni splet so vse do takrat postavili na glavo. Iz tedenske dostave poročil je nastala dnevna. Črno-bele kopije člankov so zamenjali barvni skeni, naročniki so lahko poslušali in gledali posnetke v MP3 ali WMV formatu.

Tatjana Novak: Se pa opazi, da je kljub tehnologiji pri analizi medijskih objav še vedno na prvem mestu znanje človeka. Obstaja metodologija ponderiranja, obstaja tehnologija, ki danes olajšuje zbiranje podatkov, ampak za določene analize še vedno potrebujete čas. V končni fazi analize niso samo grafi in številke. Najpomembnejši pri analizah so strateški zaključki in razlaga.

So vaše programske rešitve plod lastnega znanja?

Tatjana Novak: So plod sinergije mednarodnih izkušenj in domačega znanja. Zelo smo ponosni na naše programske rešitve, ki so skupaj z našimi sodelavci bistvo našega obstanka. Nenehno nadgrajujemo metodologije in jih konvertiramo v programske jezike. Kljub temu da obstajajo na trgu tudi druge programske rešitve, smo se odločili, da bomo razvili svojo metodologijo. Seveda se moram zahvaliti našim naročnikom; prav oni so vedno znali povedati, kaj si želijo, mi pa smo vedno znali dati pravi odgovor.

Razvili ste tudi platformo ComMon. Čemu bo namenjena?

Boštjan Vilčnik: Tako je; lani smo uspešno kandidirali na razpisu RRI2 Ministrstva za razvoj in tehnologijo s projektom ComMon, ki bo avtomatizirano spremljal in analiziral medije. Platforma bo predstavljala okolje za spremljanje družbenega stanja in razvoja. Služila bo za zbiranje in analizo podatkov iz različnih tradicionalnih in digitalnih medijev. Omogočala nam bo analizo dnevne teme, identifikacijo mnenjskih vodij, iskanje izvirnih objav, zbiranje kronoloških in povezanih podatkov skozi čas, iskanje povezav med osebami in/ali podjetji, povzemanje objav in analiza moči objave.

Z uporabo posebne metrike, imenovane »družbeni barometer«, bomo na podlagi rezultatov zgornjih analiz merili splošno zadovoljstvo v družbi, kar bo platforma prikazovala na posebni nadzorni plošči na našem portalu. Pri tem projektu sodelujemo s Fakulteto za računalništvo in informatiko z Univerze v Ljubljani ter z Inovacijsko razvojnim inštitutom Univerze v Ljubljani.

Koliko se učite iz izkušenj iz tujine?

Tatjana Novak: V naši dejavnosti obstajajo možnosti skupnih pogledov in razmišljanj, kako predstaviti storitve, da bodo čimbolj učinkovite za naročnike. Kljub svetovni standardizaciji so nianse tiste, ki so pomembne in specifične za vsak trg posebej. To je tistih ključnih 20 odstotkov, ki nas razlikujejo od tujine. FIBEP kot svetovno združenje agencij za kliping in AMEC, ki se ukvarja z analizami medijskih objav, ter vsi tisti, ki nenehno razvijajo nove tehnološke rešitve, se vrtijo okoli skupne točke. Človek se vedno lahko vsak dan nekaj novega nauči, tako se tudi mi. Če vidimo, da bo nekaj koristnega za naše naročnike, z veseljem poskušamo to implementirati v naše storitve.

Kakšen je položaj Press Clippinga danes – kako poslujete, koliko zaposlenih imate?

Tatjana Novak: Kot veste, se slovenska zakonodaja počasi transformira. Z mojega vidika podjetništva ne gre na roko podjetniškemu razvoju. Kljub temu nenehno spreminjamo delovne procese in načine sodelovanja. Če bi sešteli celoten sistem našega poslovanja redno zaposlenih, zunanjih sodelavcev, zunanjih svetovalcev, strokovnjakov in specialistov za nekatera področja, se v naši solastniški skupini podjetij nahaja okoli 150 ljudi. Več kot 80 odstotkov zaposlenih je z nami vsaj petnajst let.

Poslujemo stabilno, naši prihodki se konsolidirajo in rastejo, ker smo nenehno v investicijah od samih začetkov do danes. Srečni smo in ponosni, da lahko v celoti in redno poravnavamo vse naše obveznosti.

Kateri so vaši največji naročniki in koliko jih servisirate vsak dan?

Tatjana Novak: Svojih naročnikov nismo nikoli delili na male in velike. Na vsakega naročnika gledamo enako in pri njih upoštevamo tudi enake standarde. Je pa logična razlika, da za velikega naročnika porabimo več časa, saj se zaveda, da investiranje v kliping ni samo investiranje v arhiv, ampak veliko več. Kliping je danes resna naložba. Samo najboljši razumejo pomembnost klipinga in vseh storitev, ki pripadajo temu zaokroženemu konceptu. Veliko sponzoriramo in doniramo kulturnim, športnim, humanitarnim, znanstveno podjetniškim ter drugim organizacijam, društvom, ki si v začetnih korakih svojega poslovanja ne morejo privoščiti naših storitev. To krepi našo blagovno znamko in nam daje še dodano vrednost.

Že pred leti ste se razširili zunaj Slovenije. V katerih državah poleg Slovenije še delujete in ali imate še prostor za širjenje?

Tatjana Novak: Svetovni splet, ki je povezal svet, je odprl vrata tudi nam. Specializirani smo za jugovzhodno Evropo in pokrivamo medije od Slovenije do Albanije, ne glede na to, ali gre za regijska podjetja ali agencije z drugega konca Evrope. Danes je vsaka agencija za kliping, tako kot mi, če ima zaupanje in tradicijo delovanja, globalna, saj v najkrajšem času pridobi in posreduje informacije z vsake celine, na kateri se nahajajo mediji.

Kako bo po vajinem mnenju umetna inteligenca spremenila panogo spremljanja in analize medijev?

Boštjan Vilčnik: Umetna inteligenca spreminja svet in bo seveda spremenila tudi našo panogo. Določene delovne procese, ki jih trenutno še opravlja človek, bo prevzela umetna inteligenca, človek pa bo prevzel bolj kreativna področja, komunikacijo z naročniki in nadzor. Tako bodo določene stvari potekale še hitreje z minimalnimi napakami, posledično bodo storitve za naročnike še hitrejše in kakovostnejše.

Kako pa se bo sicer nadalje razvijala ta panoga?

Boštjan Vilčnik:Trendov v svetu je kar nekaj; v katero smer bo šla dejansko naša panoga, pa je zelo težko napovedati. Po novem našo industrijo krojijo tehnologija in družbeni mediji. V trendih smo le tako, da jim sledimo.

Tatjana Novak:Življenje posameznika ali podjetja se nenehno spreminja. Kljub temu da je umetna inteligenca za nekatere še vedno tujka, za druge pa dnevni izziv, je za nas to enostavno vprašanje globalnega obstanka nekaterih panog. V naši panogi bo kljub umetni inteligenci in njeni podpori v končni fazi storitev morala zaupati znanju ljudi.

Kako pa vaši naročniki obvladajo merjenje in analize rezultatov njihovih aktivnosti na področju odnosov z javnostmi? Kako jim sami kot specialisti svetujete pri tem?

Boštjan Vilčnik: Večina od naših naročnikov uporablja naša orodja za merjenje rezultatov svojega dela. Pa naj bodo to enostavne analize, ki jih lahko sami izdelajo na našem portalu, ali zahtevnejše vsebinske analize. Pri izbiri vrste analize jim pomagajo naši strokovnjaki, ki na podlagi naročnikovih vprašanj določijo tip in obliko obdelave medijskih objav. Kazalniki so različni in eden od njih je še vedno ocenjena oglaševalska vrednost, »advertising equivalent value« oziroma AVE, ki je v zadnjih letih deležen vedno več kritik in preziranja. Po drugi strani pa je relativno enostaven in ker je izražen v denarju, ga vsi razumejo.

Pred leti smo razvili točkovni sistem ocenjevanja medijskih objav, ki ga imenujemo MUMO – merjenje učinkovitosti medijskih objav. Z njim dobi naročnik ne samo podatek, v koliko objavah je bil omenjen, temveč tudi podatek o kakovosti teh objav v točkah. Tako da je naš nabor analiz zelo širok in je odvisen predvsem od naročnikovih potreb ter želja.

Tatjana Novak: AVE je bil vedno ena od možnosti, seveda s pridržkom, ki ima moralno in metodološko dimenzijo. Metodologija je mogoče še pomembnejša, saj po bruto metodi izmerjeni AVE predstavlja nezanesljiv in neprimerljiv podatek, ki ne dosega osnovnih standardov razuma.

Se je pa AVE danes v vseh agencijah, ki so tehnološko razvite, spremenil v avtomatične analize. Tako kot se nenehno spreminjajo storitve agencij za odnose z javnostmi, oglaševalskih agencij, danes digitalnih agencij, tako smo tudi mi razvili nove metodologije analiz medijskih objav. V teh zahtevnih časih je potrebno bolj kot kdaj koli prej dokazati, kaj počnejo oddelki za odnose z javnostmi, da zastavljeni komunikacijski programi delujejo, dosegajo rezultate ter vplivajo na obnašanje ljudi, predvsem pa, da upravičijo delo, napore in vložena sredstva.

Naročniki težijo k podrobnostim, uprave pa želijo vedeti, zakaj in kam se financirajo določene oglaševalske akcije. Vsi ciljajo na to, da je njihova znamka vidnejša, hkrati pa želijo na prvo mesto postaviti kakovost. In brez merjenja odgovora ne poznamo. Neodvisne analize, kot so naše, vplivajo na prodajno, oglaševalsko in sponzorsko strategijo. Uporabljamo več kot dvajset različnih metodologij in jih ponujamo našim naročnikom – od preprostih do kompleksnih analiz. Odvisno od trenutka, potrebe in cilja. Danes je to precej zahtevnejše kot v preteklosti, ker so se pojavili vplivneži, družbena omrežja in specializirani portali s svojimi dosegi. Več časa potrošimo, da pridemo do končnega zaključka ene analize, a vedno se ustrezno prilagodimo posebnostim vsakega naročnika.

Ali tudi vi tako kot druge agencije zaznavate, da si naročniki od vas želijo predvsem svetovanje in ste jim torej bolj svetovalci kot izvajalci?

Boštjan Vilčnik: Res je. Ob vedno večjem številu spletnih portalov in družbenih medijev pa to postaja še izrazitejše. Naročnikom poskušamo pomagati pri določanju, katere medije vključiti v njihovo adremo za pošiljanje sporočil za medije, kakšni so ratingi posameznih medijev, s katerimi bodo dosegli največji delež ciljne javnosti, in podobno.

Tatjana Novak: Ne glede na to, da nosim odgovornost direktorice, sem od prvega dne »multipraktik«. Od začetka pa do danes se ukvarjam s prodajo. Ko prodajate, svetujete. Tako da je naša vloga svetovalcev prisotna od začetka. Težko bi v prvem desetletju kaj prodali, če ne bi hkrati naročnikom tudi svetovali. Še dandanes različne javnosti, ki se ukvarjajo z voditeljskimi in drugimi multidisciplinarnimi programi, ne vedo, kakšne so možnosti klipinga in da je kliping bistvo, ki lahko reši blagovno znamko, jo dvigne v percepciji različnih javnosti. Svetovanje se ni razvilo pri naši storitvi, enostavno je del dodane vrednosti za vse tiste, s katerimi sodelujemo.

Ob 25-letnici podjetja pripravljate tudi novo celostno grafično podobo, kajne?

Boštjan Vilčnik: V letošnjem letu se želimo še posebej zahvaliti vsem našim zvestim naročnikom, brez katerih ne bi bili tukaj, kjer smo. To bomo storili s povsem novim spletnim portalom e-clip, ki bo tako vizualno kot tudi funkcionalno sodobnejši in predvsem hitrejši. Tako bo delo z njim lažje in prijaznejše. Govorimo torej o celotni, ne samo o vizualni prenovi.

Intervju je bil prvotno objavljen v avgustovski, 459. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]