• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Z električnimi skiroji pomagajo reševati problem transporta v mestih

V podjetju MikMik z direktorjem Gregorjem Gololičičem na čelu verjamejo, da skiroji niso le modna muha, temveč tudi začetek velikih sprememb v mobilnosti. Kot poudarjajo, nameravajo v Sloveniji za razliko od zahodnih velemest sistem izposoje skirojev uvajati na odgovornejši način in postopoma. Želijo sodelovati z občinami oziroma mesti, pri komuniciranju z uporabniki pa sta v ospredju varnost in izobraževanje.

»Električne skiroje vidim kot veliko spremembo v mobilnosti. Ne zaradi skiroja samega po sebi, temveč zaradi spreminjanja koncepta infrastrukture, odnosa do okolja in naših življenj,« meni Gregor Gololičič. (Foto: arhiv MikMik)

Izposoja električnih oziroma e-skirojev je leta 2018 v ZDA doživljala pravi »bum«, navdušenje pa se je v letošnjem letu razširilo tudi v evropske prestolnice. Sistem izposoje skirojev, nad katerim bdi podjetje MikMik, je v dveh mesecih od njegove uvedbe na Obali in v Ljubljani zaživel tako med turisti kot tudi domačini. V pogovoru z njegovim direktorjem Gregorjem Gololičičem so nas zanimala predvsem »pereča« področja, zaradi katerih nekateri nad e-skiroji vihajo nosove ali jih želijo po zgledu Francije celo prepovedati. Ne moremo zanikati, da so skiroji okolju prijazna oblika prevoza, čeprav marsikateri pešec in kolesar po drugi strani trdi, da niso prijazni do drugih udeležencev v prometu (beri: na pločniku). Čeprav je novela novega zakona v pripravi, so skiroji še vedno »siva cona«, kar zadeva regulacijo. Eden od očitkov je tudi, da naj bi bili električni skiroji pretihi, poleg tega pa vidimo le malo ali skoraj nič uporabnikov s čeladami. Sogovornik z ekipo trdi, da niso le prekopirali modela iz svetovnih metropol in ga prenesli v Slovenijo. Da tako kot marsikje v tujini stvari ne bi ušle izpod nadzora, si namreč prizadevajo za modernizacijo regulacije, na pomen varnosti pa opozarjajo tudi preko družbenih omrežij. Vendar pa se s storitvijo ne mislijo omejiti le na slovenska mesta, saj je že v razvoju sistem franšizinga in dodatne funkcionalnosti.

Kdaj in kako ste v Sloveniji zaznali tržno nišo za električne skiroje?

Pred slabima dvema letoma smo v Ameriki zaznali velik porast podjetij, ki so se začela ukvarjati z električnimi skiroji. Predvsem pa smo opazili pozitiven odziv ljudi, zato smo si želeli storitev uvesti tudi v Sloveniji. Veliko je tudi zelo osebnih razlogov, saj so se nam e-skiroji zdeli resnično »kul«. Zbrala se je skupina osmih mladih z različnimi profili znanj in pred dobrim letom dni smo se tega projekta tudi zares lotili.

»Pridobivamo več kot 100 novih uporabnikov dnevno. To je velika rast, še posebej glede na to, da smo storitev predstavili šele pred dvema mesecema,« o priljubljenosti električnih skirojev pravi Gregor Gololičič, direktor podjetja MikMik. (Foto: Črt Piksi)

Kako gledate na kolesarje? So vaša konkurenca?

Verjamem, da za kateri koli velik problem na svetu potrebujete več kot samo eno rešitev. Osebno velik problem vidim v razvoju mobilnosti oziroma v priložnosti za razvoj mobilnosti. Zato kolesarjev nimam za tako veliko konkurenco, kot bi jih morda lahko. Vsi rešujemo isti problem, in sicer problem transporta. Ni nujno, da so uporabniki naše storitve in uporabniki koles v Ljubljani isti uporabniki. Tukaj se je odprl nek nov trg uporabnikov, ki jim kolo ni všeč zaradi različnih razlogov. Morda želijo nekaj novega, morda so zgodnji posvojitelji ali pa se pač želijo zabavati s skirojem. Mislim, da moramo stvari razvijati naprej z roko v roki.

Ste zadovoljni s številom uporabnikov? Kako dovzetni smo Slovenci za izposojo skirojev?

V tem trenutku smo ravno predstavili novi, izboljšani skiro. Vedno namreč stremimo k izboljšavam. Zaznavamo veliko povpraševanje tako med turisti kot tudi med domačini. Na začetku je bilo veliko tveganje, ali bo vožnja s skirojem resnično postala »kul« pa ali bo priljubljena samo med nami, ki smo zgodnji posvojitelji in »geeki«. Sam sem zelo verjel v potencial, da bi skiroje lahko uporabljali vsi in ne samo specifična podskupina. To poletje smo dobili odgovor, saj je prišlo do velikega porasta pri uporabi skirojev. Razlog za to je po mojem mnenju velika potreba po hitrem in agilnem načinu premikanja, ki je z uporabo elektrike okolju prijazen.

Bi lahko opredelili tipičnega uporabnika vaše storitve v Sloveniji?

Po eni strani so v našem sistemu turisti, ki vidijo vožnjo s skirojem kot najlažji način za ogled mesta. Ko sem sam uporabljal to storitev v drugih mestih, sem čutil svobodo, da lahko relativno ugodno in brez napora vidim celo mesto. Po drugi strani pa se je »zavzelo« tudi lokalno prebivalstvo, ki storitev uporablja za pot v službo. V vedno večji meri bomo osredotočeni na razvoj te storitve v smeri zanesljivosti in vsakodnevne dostopnosti. Čeprav je trenutno bolj usmerjena k turistom, pa je naša velika želja tudi usmeritev k domačinom, da jo lahko uporabljajo v svojem vsakodnevnem življenju.

Kako pa so jo sprejeli starejši občani?

Opažamo, da storitev uporabljajo tudi starejši, verjetno mladi po duši (smeh). Imamo sicer minimalno starostno omejitev, ki znaša 16 let, vendar ste verjetno tudi sami opazili pestro starostno strukturo na skirojih v zasebni lasti. Naše skiroje so si že izposodili starejši, mladi in poslovneži, zato težko ocenim, za koga skiro ne bi bil primeren.

Koliko uporabnikov pa imate trenutno v bazi v Sloveniji?

Pridobivamo več kot 100 novih uporabnikov dnevno. To je velika rast, še posebej glede na to, da smo storitev predstavili šele pred dvema mesecema.

Koliko električnih skirojev je v sistemu?

Trenutno je v Ljubljani na voljo 50 skirojev in prav toliko tudi na Obali, pri čemer se bo njihovo število prilagajalo glede na potrebo in odziv mest. Imamo tesen dialog z Mestno občino Ljubljana in občino Piran. Z njima sodelujemo in preverjamo, da storitev ustreza tudi njim. Ciljamo tudi na nekatere druge slovenske občine, s katerimi se že aktivno pogovarjamo. Sočasno razvijamo model franšizinga, s pomočjo katerega načrtujemo še letos storitev razširiti v sosednje države.

Na portalu Fast Company sem zasledil zapis, v katerem je avtor kritiziral skiroje v hladnejših mesecih, saj naj bi bila vožnja nemogoča že zaradi le malce snega. Tudi vas to skrbi?

Zagotovo pričakujemo zmanjšanje uporabe, čeprav ne bo nujno prišlo do tega. V Ljubljani sem preteklo zimo opazil ljudi v vseh možnih pogojih voziti tako kolesa kot tudi skiroje. Drži sicer, da skiroji niso dobro prilagojeni zimskim razmeram, a se jih stalno razvija. Trenutno že gledamo naslednji model skirojev z izboljšanimi kolesi tudi za druge terene. S samim franšizingom bomo bolj ciljali na mesta z ustreznim podnebjem preko celotnega leta. Storitev vendarle potrebujemo tudi v Ljubljani, zato lahko samo upam, da ne bo preveč snega (smeh).

V tujini, predvsem velemestih, je mogoče zaslediti izraze, kot je vojna med različnimi skiroji (»scooter war«). Bi se lahko kaj takšnega zgodilo tudi pri nas?

Pri nas tega nisem opazil v tolikšni meri, kot to lahko opazimo v drugih državah. Ampak mislim, da je vsaka nova stvar hkrati sprejeta zelo pozitivno in tudi negativno. Večja kot je, burnejša je reakcija. Podobno kot pri kriptovalutah. Vsak takšen odziv nakazuje veliko spremembo. Skiroje vidim kot veliko spremembo v mobilnosti. Ne zaradi skiroja samega po sebi, temveč zaradi spreminjanja koncepta infrastrukture, odnosa do okolja in naših življenj. Razumem pa tudi, da se zaradi različnih razlogov izraža tudi negativna plat.

Na primer?

Ko se je storitev začela razvijati v ZDA in širiti po svetu, je najprej prišlo do negativnega odziva, saj je bilo praktično čez noč po ulicah moč zaslediti ogromno skirojev, pri čemer ponudniki niso dali pobude za dialog z mestnimi upravami. Odvijalo se je na način: »Tako, tukaj imate 20 tisoč skirojev« in takšnega razmišljanja pri nas preprosto ne moremo prevzeti. Razvoj storitve mora biti postopen, v sodelovanju z vsakim mestom posebej, in na način, da imamo neposreden nadzor nad njo. Nekatera podjetja po svetu naredijo platformo in v mestu skiroje nudijo vsem. Vendar pa z ljudmi, ki popravljajo in polnijo skiroje, nimajo praktično nobenega stika. Nas to ne zanima. Želimo  konkretno prisotnost v vsakem mestu in zagotavljati, da storitev ljudi ne ovira, temveč dopolnjuje njihova življenja. Če te točke ne dosežete, lahko pride do negativnega odziva skupnosti. Za zdaj smo zadovoljni.

Kako imate zasnovane marketinške aktivnosti?

Z uporabniki smo primarno v stiku na družbenih omrežjih, na katerih sporočamo predvsem o pomenu varnosti. Z vsebino želimo spodbujati občutek varnosti, saj se ljudje najprej tega ustrašijo. To je pomembno predvsem zato, ker je s skiroji iz svetovnih metropol prišel tudi negativen predznak, o čemer sva že govorila. Zelo se trudimo, da bi to percepcijo spremenili. Celotna marketinška aktivnost za zdaj temelji na navdušenju uporabnikov in zato dodatnih dejavnosti ne izvajamo. S pomočjo aplikacije sporočamo navodila za uporabo, ki jih bomo še izpopolnjevali, saj si želimo uporabnike čim prej in čim bolje seznaniti z varnim načinom uporabe. To izvajamo tudi na promocijskih dogodkih, na katerih delimo brezplačne čelade. V aplikacijo bomo med drugim dodali možnost naročila čelade.

V ospredju so torej predvsem sporočila o varnosti in nasveti za ustrezno uporabo?

En vidik je torej komunikacija z uporabniki in izobraževanje, drugi pa tudi same tehnične rešitve za omejevanje hitrosti v določenih conah. Te tehnološke rešitve so bile razvite skupaj z občinami. V Ljubljani trenutno še ne delujejo, vendar so že pripravljene za implementacijo, takoj ko se bo pojavila potreba. Imeli smo tudi predstavitve za občine in so bili zelo zadovoljni. Gre pač  za zelo napredno tehnološka rešitev, ki si prizadeva tudi doseči varnost v središču Ljubljane, kjer bi to lahko bil problem. Sam sem mnenja, da je to problem prav vsakega vozila, ki vozi tam. Ampak če lahko nekaj naredimo, je tudi prav, da se dejansko tudi nekaj naredi. Na voljo imamo tudi možnost zvočnega opozarjanja okolice med vožnjo. Maksimalna hitrost vseh skirojev je omejena na 20 kilometrov na uro.

Omenjate opozarjanje okolice, pri čemer pa se pojavljajo pogosti očitki, da so skiroji pretihi. Bi se strinjali s tem?

Zvočno opozarjanje smo že želeli aktivirati. Tudi mi smo namreč dobili veliko odzivov, da se ljudje bojijo, saj ne vedo, da je za njimi skiro. Ta funkcionalnost bi bila naš odgovor in jo bomo aktivirali takoj, ko bombo dosegli dialog z občino in bo skladen z našo storitvijo. Negativna posledica oziroma pomislek za implementacijo te funkcionalnosti je dodaten hrup v središču mesta. Spremembo moramo izpeljati previdno, saj ne bi želeli, da bi bili uporabniki na primer na kavi in bi jim družbo delali piskajoči skiroji. Je pa to zagotovo nekaj, kar si želimo popraviti. Tudi sama regulativa po svetu se razvija v to smer, da morajo električna vozila spuščati signale nad določeno hitrostjo. To je problem vseh električnih vozil in je preprosto rešljiv z določenimi zvočnimi signali. Ker gre za novost, je ta posledično veliko bolj pod drobnogledom. In tako je tudi prav. Naš odgovor je, da razvijamo rešitve in tega ne ignoriramo z izgovorom, češ da ljudje tega pač ne razumejo. Žal pa je včasih nekatere stvari, čeprav se zdijo logične, težko uresničiti, saj so v ozadju druge stvari. V konkretnem primeru je to dodaten hrup.

Predvidevam, da gre tudi za veliko usklajevanja z mesti.

Naša ekipa ni zgolj preslikala modela iz svetovnih metropol in ga prenesla v Slovenijo, ampak vzporedno s storitvijo najema ponuja tudi razvojne in inovativne rešitve, ki odpravljajo probleme, s katerimi se srečujejo vsi ponudniki podobnih storitev v svetu. Razvili smo kopico varnostnih ukrepov, saj si želimo, da bi se storitev v mestih dejansko obdržala in bila uspešna. Pred letom dni to še ni bilo tako priljubljeno, ampak danes že obstajajo platforme, kjer se lahko prijavite preko obrazca, plačate, dobite skiroje in uvedete storitev. To ni naš glavni cilj. Naš glavni cilj je, da imamo v ozadju ekipo resnično sposobnih razvojnikov in tehnologov, s katerimi bomo sledili revoluciji mobilnosti. To je samo začetek. Naj navedem primer iz kriptosveta. Bitcoin je na začetku povzročil nekaj hrupa, ampak v resnici je s tem prišlo do spremembe obstoječih sistemov na bolje, kot je bila na primer posodobitev bank. Podobno verjamem, da na začetku majhna stvar povzroči učinek metulja na večjih stvareh, kot je infrastruktura. Mesta so danes v večini narejena za avtomobile. Če želimo razvijati trajnostno mobilnost, se mi to ne zdi prav. Še posebej, ker nas bo vedno več. Mi smo pripravljeni iti v korak z vsemi novostmi na področju mobilnosti. Imamo ekipo, ki je tega tudi sposobna. Imamo patent za zelo posebno rešitev mikro prevzemnih postaj, pri čemer gre za povsem drugačen koncept, saj ga lahko uvedemo po mestu v veliko večjem številu, hkrati pa je veliko manj agresiven od trenutne postaje. Močno si torej prizadevamo za to, da gremo vedno le naprej.

V Franciji naj bi vožnjo s skiroji celo prepovedali. Vas sprememba zakonodaje kaj skrbi?

Želimo si regulacije, saj smo zdaj v sivem območju. Ko se pojavi določena novost, kot so bili skiroji v Ameriki, je prvi odziv mest defenziven in vedno nekaj prepovejo. To je tudi za pričakovati. Menim, da bo v Sloveniji drugače, saj ni bilo takšnega šoka. Storitev smo uvedli veliko odgovorneje in posledično je bil tudi odziv drugačen. Tudi medijsko je bila ta problematika veliko bolj izpostavljena. Sčasoma se bo tudi regulativa izpopolnila tako, da bodo te stvari dogovorjene, saj so tudi potrebne. Sam odziv je znak, da prepoved ni prava rešitev. Mi pozdravljamo regulativo. Predlogi, ki obstajajo, gredo po našem mnenju v pravo smer. Zakonodajo je treba modernizirati za takšne naprave, saj skiroji ali električna vozila trenutno ne obstajajo kot kategorija. Predlog novele zagotovo podpiramo. V nekaterih državah so to že opredelili in legalizirali, spet v drugih pa so preprosto izrekli prepoved. A prepričan sem, da se bodo tudi te države sčasoma morale opredelitvi glede uporabe električnih skirojev.

Ali bo po slovenski zakonodaji nujna uporaba čelade?

Samo do določene starosti, pozneje pa ne. Mislim, da bo veljalo enako kot pri vožnji s kolesom. Lahko ozaveščate ljudi, ampak ne moremo prisiliti nikogar, da bi čelado tudi nosil. Razmišljali smo, da bi bila čelada že nameščena na skiro in bi jo po vožnji zaklenili nanj. Čeprav smo tehnološko že začeli pripravljati to rešitev, pa smo s strani netehnologa dobili odziv, da ne bi rad nosil čelade, če jo je pred tem nosil nekdo drug in jo morda umazal. Težave ne moremo rešiti na hitro, vsekakor pa bomo nošenje čelade spodbujali na druge načine.

Kaj pa vožnja pod vplivom alkohola?

Zakonodaja bo v splošnem enaka kot v primeru vožnje s kolesom. Mi lahko uporabo pod vplivom alkohola omejimo s tem, da ob večernih urah, na primer po deseti uri, storitev preprosto ni na voljo. S tem se izognemo večini uporab pod vplivom alkohola. Lahko poskušamo z omejitvami, preprečiti pa tega ne moremo. To je predvsem stvar posameznika, oblasti pa so odgovorne za regulacijo.

Od kje ime blagovne znamke MikMik? Je kaj povezana z risankami o kojotu in cestnem dirkaču?

Meni je ime še vedno ena od ljubših stvari v podjetju (smeh). Ideja dejansko izvira iz risanke, v kateri kojot nikoli ni mogel ujeti kokoši. Ime sicer ne ponazarja hitrosti, temveč idejo same agilnosti skozi mesto. Celostno grafično podobo smo ustvarili sami. Ekipa je ustvarila vse od zametkov pa to končne storitve. Samo skiroje proizvaja Segway, vse ostalo pa smo razvili sami. Menimo, da je naša storitev živ organizem. Ker smo jo ustvarili sami, jo lahko tudi spreminjamo na tedenski ravni in prilagajamo manjšim stvarem z monitoringom. Veliko poudarka dajemo avtomatizaciji zaznavanja problema. Na primer, razvit imamo sistem zaznavanja padcev, kar je velik korak naprej. Tako kot v vsakem start-upu se dogaja tisoč različnih stvari, ki jim poskušamo čim bolj slediti. Na primer, v dveh mesecih smo naredili novo različico skiroja in 10 novih različic aplikacije.

Koliko vas je v ekipi?

Trenutno nas je 12.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kje še vidite priložnosti?

Težko napovem prihodnost razvoja tehnologije. V katero koli smer se bo razvijala, ji bomo seveda sledili. Prepričan pa sem, da gre za začetek nove mobilnosti. Prihodnost je zagotovo tudi v spreminjanju infrastrukture, za kar imamo že pripravljene nekatere rešitve. Ne glede na obliko skirojev ali drugih naprav jih bo naš sistem lahko podprl. Kot sem že omenil, se že in se še bomo usmerili v franšizing zunaj Slovenije kot tudi v prodajo razvojnih rešitev za probleme pri samem poslovanju in najemu skirojev. Rešitev bomo torej prodajali tudi drugim ponudnikom podobnih storitev in franšiznim partnerjem. Znotraj dolgoročne vizije bomo poskušali slediti in voditi smer razvoja mobilnosti z vidika infrastrukture in tehnologije samega vozila oziroma programske opreme.

Kje bomo pristali kot start-up, pa si ne upam napovedati. Vsak »balonček«, kot je trenutno ta na področju skirojev, nakazuje spremembo, ki je potrebna. Podjetja, ki so sposobna, bodo ostala in naprej vodila revolucijo.

Intervju je bil prvotno objavljen v avgustovski, 459. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]