• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Palačinkarski« par, ki mu poslovnih idej nikoli ne zmanjka

Zgodbo Aljaža Deua, ki ni le njegova, ampak v resnici zgodba vse njegove družine, je širša Slovenija spoznala lani jeseni, ko je s pripravljeno zmesjo »Palačinke takoj!«, ki ji dodaš samo vodo, sodeloval v oddaji »Štartaj Slovenija«. V resnici pa Aljaž s pomočjo žene Tine, ki skrbi za promocijski del posla, po poteh »palačinkarja« hodi že deset let.

Aljaž in Tina Deu na enem od dogodkov, kjer sta otrokom in staršem pekla »Palačinke takoj!«

Aljaž, danes vas verjetno pozna večji del Slovenije. Kako pa ste sploh stopili na pot »palačinkarja«?

Aljaž Deu: Moja starša sta imela v Kranju svojo tiskarno in fotokopirnico, jaz pa sem imel od nekdaj željo, da bi šel po njunih stopinjah, a mi je na začetku manjkala ideja. Potem pa je prišla tudi ta. Pred več kot desetimi leti sem na morju opazoval dolge vrste pred stojnicami za palačinke. Te imajo res vsi radi – pa če gremo na Hrvaško, v Grčijo ali v Španijo. V tisti dolgi vrsti sem začel preračunavati: glede na to, da so osnovne sestavine zelo poceni, palačinke pa se prodajajo precej drago, bi bil to lahko dober posel. Ugotovil sem tudi, da v Ljubljani nimamo 'palačinkarne' ali koga, ki bi na ta način pekel palačinke na ulici.

Ko sem leta 2008 čez noč ostal brez službe, sem se odločil, da bom ta trenutek izkoristil za to, da poskusim izživeti svoje sanje. Začel sem sestavljati poslovni načrt, odpravnino sem uporabil kot začetni kapital in maja 2009 sem svoj 'palačinkomat', ki sem ga uvozil iz Amerike, postavil pred lokal Maček v stari Ljubljani in začel peči palačinke.

V desetih letih se je zgodilo marsikaj in odločitev se je izkazala za pozitivno. Pa vendar – ali vam je kdaj žal, da ste se podali v to smer? Si kdaj rečete: »Kaj mi je bilo tega treba? Mar bi se lotil kakšnega bolj klasičnega poklica!«?

Aljaž Deu: Seveda sem pomislil na to! Marsikdaj oziroma skoraj vsak dan me prešine tudi ta misel (smeh). A ne glede na vse bi se še enkrat odločil enako. Bi pa marsikaj spremenil, saj sem – kot verjetno vsak, ki se nečesa loteva na novo – naredil kar nekaj začetniških napak. Že sam začetek prodaje je bil precejšen polom, saj nismo imeli niti table, da prodajamo palačinke, ker je bilo meni to nekaj samoumevnega, mimoidočim pa seveda ne. To je takšen primer povsem trivialne napake, ki smo jo naredili.

Kako se je od te prve stojnice nato razvijala vaša pot do tu, kjer ste danes?

Aljaž Deu: Poslovno pot so precej »diktirali« moja družina, saj imam tri sinove, in kariera žene Tine, ki mi pri poslu pomaga. A kljub temu da ni bilo strmega vzpona, gremo počasi in vztrajno naprej oziroma navzgor.

Palačinke sem pekel marsikje. Imel sem kiosk pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč, ampak se ni preveč obneslo, palačinke smo prodajali tudi med nogometnimi tekmami na stadionu v Stožicah, na raznih športnih in kulturnih prireditvah, na bazenu ... Je pa to res krvavo zaslužen denar. Poleg tega ne ustreza profilu očeta treh majhnih otrok, saj sem bil včasih odsoten vse popoldneve in nekaj vikendov zapored. Če bi bili zaslužki bajni, bi verjetno vztrajal, a glede na to, da niso bili, sem kmalu začel iskati nove rešitve. Bistveno bolj se je obnesel catering s palačinkami, s katerim se ukvarjamo še danes. Podjetja za svoje dogodke, promocije, tudi dobrodelne akcije, naročijo po dvesto, tristo, včasih celo osemsto palačink, ki jih potem pečemo tam, kamor nas naročijo. Moja prednost je, da lahko naš 'palačinkomat' speče 180 palačink na uro, kar pomeni, da nihče ne čaka na svojo palačinko. Poleg tega so ti dogodki vedno veseli in sproščeni; stranke se vračajo, so zadovoljne, vedno več jih je. Največ dela je maja in junija, zelo zaseden je tudi december, ko 'palačinkomat' spremlja dedka Mraza pri obdarovanjih v podjetjih. So pa tudi meseci, ko se ne dogaja prav veliko.

Krizi leta 2009 je sledila še hujša leta 2012, za kratek čas je tudi Tina ostala brez službe.

Tina Deu: Začetno obdobje je bilo resnično turbulentno in priznam, da ni bilo najlažje. Gospodarstvo je bilo v slabem stanju, podjetja so varčevala, in storitve, kakršne je ponujal Aljaž, so prve, ki se jim podjetja odpovejo v krizi. Ves čas sva razmišljala, da morava narediti še nekaj, da morava svoj poslovni model še dopolniti.

In tako so nastale »Palačinke takoj!«?

Tina Deu: Palačinke smo vedno delali iz že pripravljene zmesi, v kateri so moka, jajca in mleko v prahu. Na velikih dogodkih, na katerih je pogosto vroče, jih ni bilo mogoče pripravljati iz svežih sestavin. Pa tudi količine so bile pogosto resnično velike in bi bilo nemogoče žonglirati z vsemi tistimi jajci. Ljudem so bile kljub temu zelo všeč in včasih naju je kdo vprašal, ali je mogoče zmes kupiti za domov, da bi jo imeli za primere, ko moraš na hitro pripraviti večerjo ali pa poleti za na morje, pozimi pa za na smučanje. Tako sva začela resno razmišljati o tem, da bi prodajala tudi zmes. Kmalu je prišlo do ideje, da bi različici iz bele moke, ki smo jo uporabljali do takrat, dodali še kakšen nov okus. Zdaj je trend, da želijo ljudje jesti bolj zdravo, polnozrnate pirine moke pa tudi nimaš vedno doma, da bi sam spekel palačinke iz nje ... In v takšnih primerih pridejo »Palačinke takoj!« zelo prav. Zdaj so poleg navadnih na voljo še takšne iz pirine polnozrnate, riževe in ajdove moke. Njihova glavna prednost pa je, da zmes samo zmešaš z vodo. Še mešalnika ne potrebuješ.

Še vedno pa je vajino delo kombinacija obojega, peke palačink in prodaje zmesi?

Tina Deu: Tako je. Ti dve področji se na neki način dopolnjujeta. Eno je promocija drugega – ko nekje pečemo palačinke, je to hkrati pomoviranje izdelka »Palačinke takoj!« Poleg tega paziva na to, da ko Aljaž peče palačinke, to nikoli ni klasičen dogodek. Iz njega  vedno naredi nekaj posebnega, včasih nastane kar »stand-up« nastop, na katerem »prodajamo« zgodbo palačink in Aljaža kot 'palačinkarja'. Ljudje dobijo celoten »paket« – nekaj, kar imajo radi, torej palačinke, hkrati pa se nasmejijo, se imajo dobro. Vedno tudi poveva, da pečemo palačinke, namazane s srečo in veseljem, ker želiva ljudem dati nekaj pozitivnega. Ampak brez Aljaža bi bilo to težko. Moraš bit takšen tip človeka, sploh otroci ga imajo zelo radi.

Zanimiva ideja pa je bila tudi, da postavite Aljaža na vrečko oziroma embalažo izdelka. Kdo je pravzaprav dobil to idejo?

Aljaž Deu: Oblikovalec. Te fotografije so v bistvu že precej stare; posneli smo jih enkrat za spletno stran. Ideja je bila, da bi naredili vse skupaj malo karikirano – kapa, pa moj nos in izpadlo je posrečeno.

Tina Deu: Aljaž je vedno govoril, da bi bil rad kot Uncle Ben, ki je na vseh škatlah riža te blagovne znamke. Potem sva sicer ugotovila, da to sploh ni lastnik, ampak to še nič ne pomeni – 'palačinkar' mora biti nujno na vrečki. Tudi to je način komunikacije s strankami, s katerim jim približamo izdelek. Velikokrat se zgodi, da ga kdo celo prosi za avtogram.

Kakšna prelomnica je bila za vaju oddaja »Štartaj Slovenija«?

Tina Deu: S podobnim izdelkom sva že bila v Sparu. Tja sva prišla zelo hitro, ampak v trgovino že prideš, prodati pa ni tako lahko. Naročilo smo sicer prodali, ampak potem se je prodaja ustavila. Manjkal je ta marketinški »moment«, ki ga sama takrat predvsem finančno nisva zmogla.

Potem je prišla oddaja »Štartaj Slovenija«, s katero smo se malo bolje seznanili v drugi sezoni. Takrat so nas kot vplivneže povabili, da bi sodelovali pri promociji izdelka Pokice, obiskali smo njihovo proizvodnjo in posneli filmček zanje. Sama sem že takrat zaslutila, da bi bilo to nekaj tudi za nas – da se tu morda skriva tisti marketinški del, ki si ga pred nekaj leti nismo mogli privoščiti.

Aljaž Deu: Ko smo sodelovali z ustvarjalci Pokic, smo ostali v stiku in od njih smo dobili tudi kar nekaj koristnih informacij, ko smo se odločili, da se bomo prijavili na »Štartaj Slovenija«. Na avdicijo sem se res dobro pripravil, odgovoril sem na vsa njihova vprašanja, prišel sem že z oblikovano embalažo – nič me ni presenetilo.

Ste s sodelovanjem zadovoljni?

Aljaž Deu: Smo. Zdaj se je prodaja ustalila na številki, ki je precej višja od konkurenčnih izdelkov, in v Sparu so zelo zadovoljni z našo prodajo. Ampak če si kdo misli, da zdaj samo sedim doma na kavču in posredujem naročila naprej, se zelo moti. To je posel, v katerem moraš biti ves čas aktiven. Zdaj s Tino iščeva poti, kam bi še lahko »peljala« blagovno znamko. Cilji za naprej so nove prodajne poti – razmišljava tudi o izvozu v tujino, predvsem na Hrvaško. »Palačinke takoj!« so super izdelek za na morje, za v kampe, marine. Letos jih bodo morali ljudje še kupiti doma in jih odnesti s seboj na počitnice, za drugo leto pa načrtujeva, da jih bo mogoče dobiti tudi na morju.

Tina Deu: Pravkar sva odprla tudi spletno trgovino, ki pa ni čisto klasična. V njej lahko poleg posamičnih izdelkov kupiš tudi paket palačink za na morje, ki je cenovno ugodnejši in vsebuje tudi darilo, kozarček čokoladnega namaza Linolada gold. Ideja je, da poskusimo s paketi palačink za posebne priložnosti; če se bo to obneslo, bova uvedla naročnino na palačinke, t. i. »subscription box«, ki ti bo vsak mesec na domači prag prinesla zalogo palačink, ne da bi o tem sploh moral razmišljati. V tujini je ta model že zelo priljubljen, pri nas pa morda še ne, ampak verjameva, da je vredno poskusiti.

Med novostmi je tudi novo, družinsko pakiranje. Od kod odločitev zanj?

Tina Deu: Za družinsko pakiranje smo se odločili, ker smo videli, da je navadna vrečka za marsikatero družino premajhna. Da palačinke pojejo otroci, za starše pa skoraj nič ne ostane (smeh). Nova vrečka vsebuje dvojno količino, kar pomeni, da vsebina zadostuje za dvajset palačink, kar je zagotovo dovolj, da se naje cela družina. Na družinsko embalažo smo dali tudi sliko naše cele družine in s tem spet malce popestrili zgodbo. Zdaj se hecamo, da bomo šli na morje z vsemi našimi strankami (smeh).

Vama kdo kdaj očita, da otroke »izkoriščata« za svoje poslovne uspehe?

Aljaž Deu: Kritike so seveda bile, ampak razumeti morate, da je pri nas stvar zelo organska in se je razvijala skozi leta. Tina piše tudi blog Tina in fantje, v katerem so opisane naše družinske dogodivščine, in otroci so že leta del tega. V trenutku, ko so prvič izrazili željo, da ne želijo, da nekaj napiše ali da se jih objavi na kakšni fotografiji, sva to upoštevala.

Tina Deu: Najini otroci odraščajo s palačinkami. Ves čas spremljajo Aljaža in njegovo delo, ocenjujejo nove izdelke. Hkrati pa to, da je njihova slika na embalaži, ni nekaj samoumevnega. Za to je bilo potrebnih kar nekaj pogovorov, sodelovanje pa sva jim seveda tudi plačala. Včasih so že nastopali v kakšnem oglasu in so seveda dobili honorar. Ne vem, zakaj bi bilo tukaj kaj drugače. Tudi pogajanja glede višine honorarja so bila kar trda (smeh).

Prej sta omenila Linolado. Kako pomembno je sodelovanje z drugimi blagovnimi znamkami?

Aljaž Deu: S Podravko oziroma z Linolado smo navezali zelo dobre stike. Jaz sem v bistvu njihov ambasador, kar pomeni, da na vseh dogodkih uporabljam njihove namaze. Predvsem iščemo sinergije z blagovnimi znamkami, s katerimi imamo podobno zgodbo in podobno energijo ter poskušamo drug drugemu pomagati. Povezali smo se tudi s Tefalom – jeseni gre v prodajo v Sparu 1500 ponev, ki jim bo priloženo darilo, vrečka »Palačink takoj!«

Omenila sta kar nekaj idej, kam bosta vodila blagovno znamko v prihodnosti. Jo nameravata tudi popestriti s kakšnimi novimi izdelki?

Aljaž Deu: Seveda, ves čas delamo tudi na tem. Sam si že nekaj časa želim narediti zmes za ameriške palačinke in ji dodati borovnice in koščke čokolade, v načrtu je carski praženec oziroma »Šmorn takoj!«, pa tortilje, v pustnem času tudi »Krofi takoj!« Prav vidim, kako se polica z našimi izdelki širi (smeh).

Ljudje vas poznajo predvsem zaradi oddaje in dogodkov, pa vendar verjetno stavita tudi na oglaševanje?

Tina Deu: Kot vsi poslovneži imava seveda tudi midva določen proračun, ki je namenjen oglaševanju; sicer je bolj skromen, pa vendarle. Še vedno odmeva tudi izpostavljenost zaradi projekta »Štartaj Slovenija«, ki je bila resnično velikanska.

Aljaž Deu: Oglašujemo na spletu, preko družbenih omrežij, kjer lahko sam upravljaš, koliko denarja boš čemu namenil. Trudiva se biti čim bolj aktivna, spremljava tudi odzive naših sledilcev, ki so seveda zelo dragoceni. Sploh na začetku je bilo med komentarji nekaj  kritik – ljudje so se  spraševali, zakaj bi kupili najin izdelek, saj znajo vendar sami speči palačinke. Oni pač niso naša ciljna skupina, je pa veliko tudi tistih, ki »Palačinke takoj!« pečejo vsak teden in si s tem poenostavijo vsakdan. Marsikdo ima »Palačinke takoj!« doma za primere, ko sta hladilnik in shramba prazna, ti pa moraš za družino nekaj pripraviti. Opazila pa sva tudi, da so jih za svoje vzeli otroci, ki si jih pripravijo sami, preden se starši vrnejo iz službe. Dobila sva veliko odzivov, večinoma pozitivnih, kar nama neizmerno veliko pomeni.  

Veliko promocije dobita tudi zaradi publicitete. Koliko pri tem pomaga dejstvo, da Tina dela področju odnosov z javnostmi?

Tina Deu: Seveda pomaga. Sama sem začela v novinarskih vodah, zdaj pa se večinoma ukvarjam z odnosi z javnostmi in družinsko podjetje je tudi eden od mojih naročnikov. Najljubši naročnik, seveda. Dobro poznam medije ter vem, kakšne vsebine jih zanimajo in brez težav te vsebine tudi pripravljam. Pri »Palačinkah takoj!« imam najbolj proste roke, ampak hkrati tudi veliko odgovornost. Zelo dragoceno se mi zdi, da lahko stvari izpeljem, kot sem si jih zamislila sama in sem kar ponosna na zgodbo s 'palačinkarjem' in njegovo belo kapo, ki smo jo do zdaj napletli in so jo ljudje vzeli za svojo. Ampak če ta zgodba ne bi bila zanimiva, ne bi bilo dobrega rezultata, ne glede na to, da se na to področje spoznam. Tu resnično ne gre samo za izdelek, ampak celoten paket – Aljaž, otroci, vsa družina. V času, ko je trend, da mnoge blagovne znamke za svojo promocijo najemajo vplivneže, smo mi sami sebi vplivneži. In to je zagotovo neka dodana vrednost naši blagovni znamki, zaradi katere je moje delo lažje. 

Intervju je bil prvotno objavljen v julijski, 457/458. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]