• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Zame je marketing vse!«

Tanja Skaza je človek, ki obožuje svoje delo in ta strast kar žari iz nje. Je ambiciozna in pravi, da je od trenutka, ko je prišla v družinsko podjetje, želela, da ga spozna ves svet, kar ji je tudi uspelo.

»Kako zmanjšati stres? Predvsem tako, da poslušamo svoje srce in najdemo svoj »purpose«, svoj namen. Nekdo ga lahko najde že kot otrok, drugi pozneje. Jaz sem ga našla pri petintridesetih letih, tako da nikoli ni prepozno.« Foto: Črt Piksi

»Prišla sem iz zelo znanega podjetja, kjer smo se ukvarjali s prodajo luksuznih izdelkov. Takrat me je mnogo ljudi vprašalo, kako to, da bom z luksuza prešla na plastiko, pa sem jim rekla: 'Saj bom tudi plastiko naredila luksuzno!' Takrat so se mi smejali in posmehovali, danes pa resnično lahko govorimo o tem, da je naša plastika luksuz. Plastike je danes res veliko, a ni vsaka plastika tista, ki ima dodano vrednost, ki je dobra za ljudi in za okolje. Od prvega dne v tem podjetju živim to zgodbo, da moramo narediti nekaj drugačnega in da nas mora spoznati ves svet,« pravi Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, ki meni, da so za uspeh ključni trdo delo, vztrajnost in želja po uspehu, še bolj nepogrešljiva pa je strast, brez katere ne gre. »Strast je tista, ki te žene naprej!« odločno zatrdi sogovornica že v prvih minutah pogovora.

Na začetku bi spregovorili na kratko o vaši poslovni poti, ki vas je pripeljala do tu, kjer ste zdaj.

Prva stvar, ki jo moram poudariti, je: vse se začne s trdim delom. Da si uspešen in imaš za seboj neko uspešno zgodbo, ne gre brez dela. Druga stvar je vztrajnost – če padeš, se moraš pobrati in iti naprej; tretja pa, da te mora voditi želja po uspehu. Ljudi, ki si želijo uspeha ali slave, običajno nekaj žene. Sama sem po duši vizionarka. Rada gledam naprej, v prihodnost in včasih mi kdo reče, da sem raje zgoraj, »med oblaki«, kot z nogami trdno na zemlji. Vedno se sprašujem, kaj bo čez pet ali deset let in verjetno me je tudi to pripeljalo do tu, kjer sem.

Sem tudi tip ženske, ki nikoli nisem ločevala službe in doma. Želela sem, da me v službi poznajo takšno, kot sem doma. Nekateri sicer menijo, da to ni najboljše, da je potrebno ločevati med tema sferama, ampak pri meni so najprej mož in otroci, potem najožja družina, nato pa že podjetje. To je res del mene – na nek način tudi moj hobi, del mojega življenja, o tem se ves čas pogovarjam ... Poslovne in zasebne poti ne ločujem.

Od nekdaj sem veliko dala na intuiciji in morda sem zaradi tega kdaj tudi trpela. Marsikdo mi je rekel, da je potrebno intuicijo uporabljati v osebnem življenju, v poslovnem pa moraš biti bolj racionalen, a sama na to ne gledam tako. Ko nekaj začutim s srcem, takrat s srcem tudi delam. In obratno; ko začutim, da nekaj ni več tako, da nisem s srcem pri stvari, vem, da je to treba končati. V preteklosti sem se veliko (na)učila iz svojih napak, premikala sem lastne meje in šla iz cone udobja. To rada počnem še danes, saj mislim, da le takrat zares rasteš. Pri vsem tem sem na svoji poti vedno pazila, da ostajam zvesta sama sebi.

Omenila bi še, da takrat, recimo pet let nazaj, še nismo poznali terapevtov, kot jih poznamo danes, tako da sem samorefleksijo delala kar sama s seboj. Ko je prišlo do izzivov in težav, sem se morala sama s seboj »pogovoriti«. Ko pogledam nazaj, vidim, da sem se vedno trudila, da sem se obdajala z ljudmi, ki so bili uspešnejši od mene. Prav hrepenela sem po njihovi družbi. Spomnim se, da sem pristopila do Igorja Akrapoviča, Sandija Češka, Janeza Škrabca in drugih. Naravnost sem jim povedala, da se želim od njih učiti in jih prosila, naj mi namenijo nekaj svojega časa.

Priznam, da sem v tistem času morda potrebovala neko slavo, danes pa sem rada bolj zase. Danes si želim, da bi se me ljudje spomnili po zgodbah, po rezultatih, po ljudeh in ne po meni osebno. Ker imam zelo rada citate, bi na tem mestu omenila še moj najljubši citat še iz časa srednje šole. Izrekel ga je Bill Gates, ki je dejal, da ni tvoja »krivda«, če se rodiš reven, je pa, če tudi umreš reven. Sama sem živela v skromni družini, moja starša sta mi dala vrednote in vedela sem, da je od mene odvisno, kako bom šla naprej.

Seveda ne gre brez tega, da izpostavimo vašo nedavno odločitev, da se poslovite od funkcije direktorice podjetja. Kaj je prispevalo k tej odločitvi in kje se vidite v prihodnosti? Slišala sem namreč, da se nameravate še v večji meri posvetiti mentoriranju.

Moja namera je, da pomagam ljudem, da postanejo najboljša različica samih sebe. Poleg tega bi rada pomagala ženskam, da bodo tako uspešne poslovne ženske kot tudi dobre mame. Mnoge ženske mislijo, da je to nezdružljivo, sama pa menim, da je mogoče, da je ženska oboje, če si to dovoli. Tretja stvar, ki jo želim, pa je ta, da bi pokazala organizacijam, da ni nujno, da so lastniki vedno v ospredju. Naj dovolijo svojim sodelavcem in ekipi, da pride v ospredje in da ustvarja zgodbo podjetja. Mislim, da sem jaz v svojem podjetju ta hip lahko že »ovira«, namesto da bi bila v pomoč. Ocenjujem, da smo včasih lastniki preveč obremenjeni z investicijami ali stroški in niti ne vidimo kakšne odlične priložnosti, ki bi jo lahko izkoristili. Enostavno preveč čutimo to tveganje ali pa odgovornost – vendarle je v našem podjetju več kot tristo petdeset ljudi, ki so odvisni od plače, ki jo dobijo. Včasih si kot lastnik resnično v precepu, ali boš delal dobro za ljudi in za družbo ali boš sledil svojim sanjam. Menedžerji so včasih boljši, ker se neke stvari lotijo s tveganjem in naredijo kak preskok, ne da bi bili v to čustveno vpleteni. Morda je prav v tem razlog, da družinska podjetja včasih ne zrastejo toliko, kot bi lahko, ker se obremenjujejo z drugimi stvarmi.

Sama mislim, da sem v našem podjetju s tremi transformacijami pokazala, da se da narediti veliko. Zdaj smo pred novo, še močnejšo spremembo in čutim, da se moram malce umakniti. Mislim, da bom lahko na ta način ljudem več dala, morda bom kakšni organizaciji pokazala, kako se lahko spremeni v novodobno organizacijo. To, kar sem se naučila v teh letih, bom predala naprej preko svojih napak in izkušenj. Tu mi na misel pride še en izjemen citat Marianne Williamson: »Ego pravi: 'Ko bo vse urejeno, bom miren'. Duša pa pravi: 'Umiri se in se bo vse uredilo.'« Sama se s tem zelo strinjam.

V teh časih se ogromno govori o stresu, ki ga mnogim povzroča služba, in o tem, kako je potrebno najti ravnovesje med stresom na delovnem mestu in sprostitvijo v prostem času. Kako vi gledate na to?

Zelo rada berem in približno pred tremi leti sem začela brati bolj duhovne knjige, zato tu spet ne bo šlo brez citata. Tokrat je njegov avtor nevrokirurg Don Miguel Ruiz, ki pravi, da se bolezni ne zgodijo, ker smo bolni mi, ampak je bolna naša duša. Dejal je: »Every human is an artist. The dream of your life is to make beautiful art.« (»Vsak človek je umetnik. Vaše sanje naj bodo ustvarjati najlepšo umetnost.«) S tem se zelo strinjam – mi smo tisti, ki si moramo narediti najlepše sanje. To pa poudarjam zato, ker se mi zdi, da do stresa najpogosteje pride takrat, ko delamo tisto, česar si ne želimo delati. Ko delamo s strankami, projekti, izdelki ali storitvami, v katere ne verjamemo. Takrat nas doleti stres, ker smo jezni, da to počnemo. Stresu pa so zelo podvrženi tudi perfekcionisti, ki želijo vse opraviti stoodstotno – takšni najpogosteje pregorijo.

Kako torej zmanjšati stres? Predvsem tako, da poslušamo svoje srce in najdemo svoj »purpose«, svoj namen. Nekdo ga lahko najde že kot otrok, drugi pozneje. Jaz sem ga našla pri petintridesetih, tako da nikoli ni prepozno. To si želim tudi za svoje podjetje – da bi zaposleni delali tisto, kar si želijo.

Kaj vi delate zase, za svojo dušo, kako se sprostite, spočijete?

Kot rečeno, zelo veliko berem, veliko meditiram in raziskujem svoj drugi svet – če mi je bila včasih pomembna slava, jo danes iščem nekje drugje. Zelo rada tudi kuham, plavam, veliko sem v naravi ... Skratka, delam tisto, kar me veseli in izpopolnjuje. In čez nekaj mesecev bom to delala stoodstotno!

Spregovoriva še malo o marketingu – kakšno funkcijo ima marketing v vašem podjetju?

Zame je marketing vse! Marketing so zaposleni, kultura, procesi, ugled, prepoznavnost, stranke, klima ... vse! Zelo pomembno se mi zdi, da se marketing začne znotraj podjetja. Zaposlene moraš vzgajati, da oni želijo postati največji ambasadorji podjetja in svojo zgodbo deliti z drugimi. Poleg tega smo tu spet pri Billu Gatesu, ki je dejal, da bi svoj zadnji dolar dal za marketing – s tem se strinjam tudi sama. Ugled podjetja, njegovo prepoznavnost in rast lahko naredi samo marketing.

Res pa je, da nisem bila vedno takšnega mnenja. Danes se oproščam vsem tistim, ki so morda pred osmimi ali desetimi leti prišli k nam v podjetje in so nam želeli pokazati, kaj bi se dalo narediti, pa sem bila sama še preveč »zelena« in nisem niti vedela, kaj mi govorijo. Imela sem možnost delati s tremi vrhunskimi strokovnjaki, ki delajo odlične zgodbe in danes jim iskreno povem, da takrat (še) nisem bila pripravljena nanje. Danes pa vidim, da ima marketing dejansko eno najpomembnejših vlog v podjetju.

Na kakšen način marketinga oziroma marketinške komunikacije najbolj stavite pri vas? Je to širjenje dobre besede od ust do ust – ker imate pač dobre izdelke –, je to predstavljanje na sejmih v tujini ali kaj tretjega?

Vse, kar ste našteli, je skupek uspešne marketinške komunikacije, dodala pa bi še dobre odnose z javnostmi. Zame je vse zgodba. Poleg tega je danes zelo lahko ustvarjati marketing, ker je toliko platform in kanalov, pomembno je le, kako boš znal uporabniku pokazati dodano vrednost, da se bo sam odločil, da ti lahko zaupa in da je tvoj izdelek vreden tega, da ga kupi.

Kakšne so vaše želje glede zaposlenih v marketingu, kakšne ljudi iščete?

Marketing je zadolžen za rast, prepoznavnost in ugled blagovne znamke. To dosega z dobro zgodbo. Preden se bom poslovila, sem si zadala še eno nalogo, in sicer da postavim ta marketinški steber, da bo čim močnejši. Smo proizvodno podjetje in mnogi še niso naredili tega preskoka v mišljenju, kako pomembno je delati na lastni blagovni znamki in kako pomembno je, da so oni srečni, da bodo lahko srečni tudi na delovnem mestu. Glede tega, kakšne ljudi iščem, se mi zdi pomembno, da so to močne osebe, ki bodo obdržale to kulturo. Da se bodo ljudje zavedali, da ni pomembno samo, da ustvariš neko oglaševalsko akcijo, ampak je potrebno vnaprej razmišljati, kakšne sledove bo ta akcija pustila dolgoročno.

Koliko vam je pomembno, da je marketing v funkciji prodaje?

Prodaja sledi strankam, marketing pa pripravlja teren, katere stranke želimo dobiti. Mislim, da ni prav, da je to združeno – prodajalec se bo vedno bolj usmerjal k strankam ter njihovim zgodbam in lahko se zgodi, da na ta način izgubiš svojo identiteto. Marketing pa je po drugi strani zadolžen za vzgajanje te identitete. Marketing in prodaja morata iti z roko v roki, a ne, da nanju gledamo kot na eno oziroma da ju združujemo v en oddelek.

Inovativnost je v vašem poslu zelo pomembna. Kako v današnjem času, ko se pričakuje vedno nekaj novega, posebnega, drugačnega, zagotavljate stalen dotok inovacij?

Kar zadeva inovativnost, smo bili vedno en korak pred drugimi. Če ne drugače, te v to prisilijo stranke, ki vedno želijo cenejši, manj kompleksen, enostavnejši izdelek. Priznam pa, da smo imeli izziv na področju design managementa. Bili so časi, ko je vsak od nas želel podati svoje subjektivno mnenje – nekomu je bilo všeč nekaj, nekomu nekaj drugega. Zdaj pa imamo strokovnjake, ki nam pomagajo na tem področju; prav v zadnjem letu smo na tem področju naredili velike premike. Odločili smo se tudi, da bomo najeli nekoga iz tujine, ki je res vrhunski strokovnjak in nam bo pomagal, da bomo to res vpeljali do zadnjega zaposlenega v podjetju.

So vaše inovacije »plod« slovenskega znanja, so vaši tehnologi iz Slovenije ali (tudi) iz tujine?

Naši izdelki so plod znanja naših slovenskih sodelavcev in včasih pravim, da ima Slovenija velik izziv, ker bolj cenimo tuje mnenje kot pa domače. In potem pridejo tujci, ki nam poberejo vse dobre kadre, mi pa gledamo, kako so ti ljudje uspešni v tujini. Verjetno nam zato, ker smo tako majhni, manjka samozavesti in preveč damo na mnenje drugih. Pri nas velja mnenje, da si resnično uspešen, če uspeš v tujini, kar ni prav. Mislim, da ne smemo dovoliti, da bi to mnenje ponotranjili tudi naši otroci, sicer nam bodo v tujino pobegnili še oni. V Sloveniji imamo ogromno dobrih strokovnjakov in mislim, da jih moramo bolj spoštovati ter da ne smemo dovoliti, da nam jih spelje tujina.

Tu lahko kot zanimivost omenim prav nagrado Red Dot – ko so naši zaposleni izvedeli, da smo dobili to nagrado, torej, ko smo dobili priznanje iz tujine, so šele začeli verjeti, da imamo resnično dober izdelek.

Zadnje čase se ogromno govori o škodljivem vplivu plastike na okolje, seveda pa ni vsa plastika enaka. Kako gledate na ukrepe proti plastiki, ki jih trenutno sprejemamo po Evropi, in ali menite, da bi bilo potrebno narediti še več za zaščito našega okolja oziroma planeta?

Nove evropske ukrepe pozdravljam in menim, da bi morali biti še strožji. Ljudje smo po naravi takšni, da ko dobimo neka pravila, se jih držimo. In na tak način lahko izobražujemo ljudi. Kar zadeva izobraževanje o škodljivosti plastike, bi morali vsi najprej začeti pri samem potrošniku – kaj jaz naredim, da imam danes doma manj plastike za enkratno uporabo. Izziv ni v plastiki na splošno, ampak v plastiki za enkratno uporabo. Ta dela največjo škodo in njeno uporabo je potrebno zmanjšati. Ljudje morajo najprej ozavestiti to. Danes obstaja tudi plastika, narejena iz naravnih, biorazgadljivih materialov ...; v bistvu niti ne moremo več govoriti o plastiki. Naš Pick&Go je na primer narejen iz mase iz sladkornega trsa.

Trajnostni razvoj je za vas zelo pomemben, mar ne?

Od prvega dne, ko sem prišla na Skazo, sem želela, da ljudje o plastiki ne bi govorili slabo, ampak da bi se zavedali preskoka, ki ga je naredila plastika. Danes je plastika organska, biorazgradljiva. Že takrat sem si rekla, da želim, da delamo izključno z recikliranimi materiali, ki so prijazni do okolja in do ljudi. Že v našem poslanstvu in naših vrednotah je napisano, da nam to veliko pomeni in da želimo pomagati ljudem, da spremenijo svoje navade in da skupaj poskrbimo za naš planet.

Omenili ste že oblikovalsko nagrado Red Dot, ki ste jo prejeli za vaš kompostnik Organko. Kaj vam pomeni tako prestižna nagrada in kako jo boste izkoristili v promocijske oziroma marketinške namene?

»To je naša prva nagrada Red Dot in občutek, ko smo jo dobili, je bil malce podoben tistemu, ki ga ima mama, ko dobi prvega otroka.« (smeh). Ta občutek je res nekaj najlepšega. Kot sem že omenila, pa je ta nagrada sodelavcem dala neko samozavest in zdaj delajo na tem, da bo takšnih nagrad še več. Saj veste, kako prija, ko te nekdo pohvali, da si nekaj naredil res vrhunsko. Ta nagrada nam je dala polet, da vidimo in verjamemo, da zmoremo! Lahko pa pri tem podam še en nasvet vsem tistim podjetjem, ki si želijo takšnega uspeha: če se odločite, da želite v to smer, izberite najboljšo agencijo in ji sledite. Taki dosežki ne pridejo s povprečnimi ljudmi, ampak z nekom, ki se na to spozna, ki je že dobil tako nagrado in ki seveda »čuti« tvoj izdelek. Mi smo se na Gigodesign obrnili zaradi nekih drugih izdelkov, a so rekli, da si najbolj želijo delati z našim Organkom, češ da še mi sami ne vemo, kako izjemen izdelek imamo. V resnici so oni bolj verjeli vanj kot pa mi sami!

Intervju je bil prvotno objavljen v majski, 455. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]