• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Manj je več

Z Mileno Jakovljević, predsednico žirije 08DIGGITA, smo se pogovarjali o novostih v tekmovalnem delu in aktualnem dogajanju v digitalnem svetu.

Pravila za ocenjevanje del, prijavljenih na tekmovanja v oglaševalski kreativnosti, je treba stalno prilagajati, da ostanejo v duhu s časom. Katerim novim kriterijem bo žirija za nagrade DIGGIT 2019 sledila letos?

Panoga se neprestano razvija in spremembe so stalnica, res pa je, da morajo dela zadostiti kriterijem, ki so vedno usidrani v enake temelje – strategijo, kreativnost, inovativnost, izvedbo in učinkovitost, ki pa smo jih nekoliko bolj razdelali. Letos smo med kriterije na novo umestili tudi uporabniško oziroma potrošniško izkušnjo v širšem smislu, in sicer na vseh stičnih točkah uporabnika s komunikacijskimi rešitvami. Ponderji za vseh 6 ocenjevalnih kriterijev so razdeljeni bolj enakomerno kakor v preteklosti. 

Kaj je sicer za vas osebno najpomembneje pri ocenjevanju prijavljenih del?

Včasih se na prvo žogo nekoliko preveč navdušim nad družbeno odgovornimi projekti, zato si je treba za žiriranje vedno vzeti čas, se posvetiti vsem vidikom dela in ga ocenjevati skozi prizmo vseh kriterijev. Sicer se vedno znova razveselim, ko pri kampanjah srečam nekonvencionalne pristope in inovativne izrabe formatov.

Tudi posodabljanje in dodajanje oziroma ukinjanje tekmovalnih kategorij je stalnica pri tovrstnih nagradah. Nam lahko že poveste, katere nove kategorije ste dodali in katerim ste se odpovedali?

Pri prevetritvi kategorij so nas vodile izkušnje iz preteklih let in želja po poenostavitvi prijavnega procesa. Ostajamo pri kategorizaciji po industrijah, imamo pa namesto sedemnajstih zdaj dvanajst kategorij. Nekatere smo razširili, denimo hrana in pijača se vsebinsko širi na področje izdelkov za vsakodnevno potrošnjo (FMCG), kamor zdaj v kategoriji farmacija, ki je bila prej samostojna, sodijo tudi zdravila na recept (OTC) in kozmetika; avtomobilsko industrijo pa smo razširili s tehniko. Izdelke za dom, ki so bili prej samostojna kategorija, smo ukinili, saj se tovrstne komunikacijske rešitve zlahka prijavi v preostale kategorije, prav tako smo umaknili kategorijo virtualne resničnosti, saj gre za komunikacijsko formo in vsebinsko kategorija ni bila skladna z ostalimi. Seveda pozdravljamo inovativne VR-rešitve in si želimo prijav takšnih del, ki pa se lahko prijavijo v kategorije znotraj svoje industrije. Tudi kategorijo storitve smo ukinili, dodajamo pa kategorijo drugo, ki omogoča prijavo vsem, ki se morebiti ne najdejo medpreostalo kategorizacijo.

Pri velikih nagradah smo po drugi strani število nagrad povečali s štiri na pet in po novem nagrajujemo digitalno inovacijo, digitalno strategijo, digitalni oglas, digitalno kampanjo in družbena omrežja, kar predstavlja bolj celosten presek digitalne komunikacije v našem prostoru.

V kateri kategoriji si sicer letos obetate več prijav v primerjavi s preteklimi leti?

Tradicionalno sta najbolj zasedeni kategoriji hrana & pijača, torej letos FMCG, ter trgovina, za kateri sem prepričana, da bosta še naprej najbolj priljubljeni že zaradi količine komunikacije, ki se odvija na tem segmentu. Menim, da bo več prijav v razširjeni kategoriji avtomobilizma in tehnike, IT & telekomunikacije ter v turizmu, kjer opažamo več odmevnih kampanj in rešitev. Osebno bi si želela več prijav med nevladnimi organizacijami, pri katerih srečamo res zanimive projekte, ter v kategoriji mediji & zabava, ki zadnja leta sameva.

Ali lahko podate tri ključne nasvete za prijavitelje, čemu naj se posvetijo v prijavi dela, da bo vzbudila vašo pozornost?

V prijavi naj bodo cilji in namen dela jasno opredeljeni, rezultati naj jih dokazujejo, najpomembnejši pa je predstavitveni video, ki naj čim bolj ilustrativno opiše zgodbo ter mehaniko projekta. Manj je več.

Že nekaj let ste v žiriji za nagrade DIGGIT in ste imeli priložnost opazovati, kako se je tekmovanje razvijalo skozi leta. Kaj menite, da bi se še dalo narediti, da bi nagrade DIGGIT dobile še večji ugled na slovenskem trgu?

Nagrade DIGGIT vsako leto pridobivajo na pomembnosti, se razvijajo in rastejo. Ugledu in odmevnosti bi gotovo pripomoglo še kakšno zveneče predavateljsko ime iz tujine, kakšno predavanje ali delavnica zelo strokovne narave. Zanimive prostorske rešitve, ki jih vidimo na dogodkih v tujini, prav tako pripomorejo k lepši podobi in boljši izkušnji, tako da velja razmisliti tudi o tem vidiku.

Kot solastnica digitalne agencije imate zagotovo odličen vpogled v trende na področju digitalnega marketinga. Kateri od njih bodo po vašem mnenju še posebej izstopali v letu 2019 – pa tudi dlje?

Najbolj vroča tema v tem trenutku je glasovno iskanje in v naslednjih letih bomo opazovali izjemno hiter razvoj segmenta, kjer trenutno kraljujeta Siri in Alexa. 12 % od 3,5 milijarde iskanj na Googlu je vsakodnevno opravljenih s pomočjo glasovnega iskanja, do leta 2020 pa bo ta delež še narasel.

V porastu je tudi vizualno iskanje in hiperpovezovanje naprav, kjer pa moramo biti previdni. V zadnjem času so uporabniki zaradi zlorabe podatkov in raznovrstnih škandalov izgubili dobršno mero zaupanja v družbena omrežja, predvsem v Facebook.  Precej bolj se zavedajo vpliva, ki ga imajo družbeni mediji na politiko, kulturo in splošen diskurz; zavedajo se tudi možnosti zlorab. Uporabniki se vračajo v svoj krog ljudi, ki jim zaupajo in to se močno kaže v porastu vseh segmentov družbenih omrežij, ki zagotavljajo zasebnost. Zaradi teh okoliščin je bolj kot kadar koli prej ključno, da gradimo na zaupanju uporabnikov, da smo v komunikaciji na družbenih omrežjih transparentni, avtentični in da kažemo človeški obraz.

Po drugi strani vidimo strm vzpon nekaterih družbenih omrežij med najmlajšo ciljno skupino med 8 in 15 let, ki so popolnoma posvojili bivši Musical.ly, zdaj TikTok.

Kako izstopajoča pa so dela slovenskih digitalnih agencij v svetovnem merilu? Na katerih področjih najbolj zaostajajo za digitalno naprednejšimi trgi in kje se lahko merijo z najboljšimi?

V tej smeri vidimo dobre korake, precej naših agencij posluje tudi izključno s tujino in kompetentno tekmuje na trgih, ki predstavljajo največji izziv. Prednost je, ker smo vsi v stalnem stiku z dobrimi praksami vseh velikih globalnih igralcev, je pa res, da imamo ogromno možnosti za izboljšavo pri inovativnih digitalnih komunikacijskih rešitvah. Morda bi bilo potrebno bolj spodbujati agencije, da svoja dela prijavijo na digitalne festivale v tujino in tako dobijo dodaten uvid v to, kako jih dojema globalni trg.

V Sloveniji močno primanjkuje tudi strokovnjakov za digitalni marketing. Kako se tega izziva lotevate v vaši agenciji, ko zaposlujete novi ljudi? Kje sicer iščete nove zaposlene? Jih sami vzgajate od začetka ali raje vlagate v že izkušene in preizkušene kadre – in komu jih prevzamete v takšnem primeru?

Tukaj ni enoznačnega odgovora. Veliko kadrov vzgojimo sami, vsekakor pa je prehajanje med agencijami v našem prostoru stalnica in je tudi v naši ekipi precej kolegov, ki so prišli k nam tako s strani agencij kot tudi naročnikov. Izobraževanje ekipe je zelo pomembno in trudimo se, da ima ekipa možnost obiska čim več strokovnih dogodkov tako v Sloveniji kot tudi v regiji in še dlje. Organiziramo tudi interna izobraževanja z različnih področij, od kreativnega razmišljanja, fotografije, pa vse do slovnice.

Katero konferenco ali izobraževanje (v Sloveniji ali v tujini) bi najbolj priporočali našim bralcem, ki želijo biti na tekočem z vsemi aktualnimi dogajanji v digitalnem svetu? Kateri (digitalni) dogodek, ki ste se ga udeležili v zadnjem času, pa je vam najbolj ostal v spominu – in zakaj?

Letos se bo del naše ekipe udeležil konference Social Media Week v New Yorku, drugi del pa Engage v Pragi. Do obeh imamo izjemno visoka pričakovanja, saj gre za specializirani konferenci za družbene medije, kar ponavadi na dogodkih pogrešamo. Zadnji dve leti smo se denimo udeležili konference The Next Web v Amsterdamu, ki je sicer odlično organizirana in celotna izkušnja bolj spominja na glasbeni festival kot na strokovni dogodek, vendar je razen izjem preveč »pop«, preveč splošna in premalo strokovna. Weekend Media Festival v Rovinju ima vsako leto kakšno predavanje, ki navduši, prav tako SOF, kjer se letos zelo veselimo Marka Adamsa z VICE. Za nas kot digitalno agencijo je nujna udeležba celotne ekipe na Diggitu in Websiju; obiskujemo dogodke DMS in SOZ, letos pa je na seznamu tudi Forward na Dunaju.

Intervju je bil prvotno objavljen v marčevski, 453. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]