• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Vsi zaposleni gradijo podjetje

Mag. Aleksander Salkič, direktor korporativnega komuniciranja na Petrolu, na LSPR predava o upravljanju komuniciranja z zaposlenimi. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o internem komuniciranju in njegovem razvoju v slovenskih podjetjih.

Se je z razvojem stroke, tehnologije, z novimi mediji in modeli komuniciranja spremenila tudi trditev, da so zaposleni najpomembnejši ambasadorji podjetja? Zakaj? 

Dejstvo je, da so vsi zaposleni tisti, ki gradijo podjetje in ga delajo boljšega, bolj konkurenčnega. Interno komuniciranje je proces, ne pa cilj. Danes hitro prihaja do sprememb; v gospodarstvu in posledično tudi v podjetjih. Zatoje toliko bolj pomembno, da se med vsemi zaposlenimi gradi dober, vzajemen in predvsem obojestranski odnos. Novi mediji in tehnologije vsekakor v neki meri spreminjajo modele komuniciranja, vendar pa menim, da kljub temu zaposleni ostajajo najpomembnejši ambasadorji podjetja. Zato je tudi potreben oseben pristop vodje do svojih zaposlenih. Pomembno je, da se zaposleni dobro počutijo in da od svojega vodje dobijo povratno informacijo o svojem delu in trudu. To nikakor ne bi smelo biti prezrto. Pomaga namreč pri prihodnjem opravljanju dela, tako zaposlenega kot nadrejenega, kot tudi pri oblikovanju idej, ciljev pri delu. Vse to spodbuja zaposlene k boljši učinkovitosti s tem, da ustvarjajo in delijo svoje ideje z drugimi. Treba je skupaj slediti zastavljenim ciljem, prav tako pa morajo zaposleni biti informirani o načrtih in strategijah, predvsem pa o poti, ki jih ima podjetje. Pripadnost podjetju in postavljanje izzivov je tisto, s čimer se ustvari duša podjetja. Naloga vodje je, da posluša in upošteva mnenja svojih zaposlenih, ceni njihovo opravljeno delo, primerno nagradi njihov trud in rešuje morebitne konflikte ter tako poveča dobro poslovno okolje. Osnovni namen internega komuniciranja je povečati uspeh podjetja. Ko so zaposleni zadovoljni s svojimi poslovnimi dosežki, tudi najlažje izpolnjujejo cilje podjetja in so tako tudi najpomembnejši ambasadorji podjetja, ki njegove vrednote delijo navzven.

Kako je z vrednotami in cilji pri start-upih? Imajo enako težo kot v podjetjih z dolgoletno tradicijo in več sto zaposlenimi? 

Vrednote so v start-upovskih okoljih zaradi narave start-upov, ki so tipičen primer organizacij s horizontalno strukturo, kjer se opravila prepletajo in »vsi počnejo vse in so udeleženi pri vsem«, in zaradi starostnega dejavnika – v start-upih so večinoma milenijci, vedno več je tudi pripadnikov generacije Z – zelo poudarjene in jih poskušajo zaposleni oziroma sodelavci čim bolj živeti in izražati navzven.

Med ključnimi vrednotami so tako strast do dela, prepričanost v tisto, kar počneš, grajenje kulture, ki veliko stavi na izobrazbo in praktične izkušnje, ki lahko koristijo ciljem podjetja, velik pomen ustvarjenosti in inovacijam, transparentnost delovanja, tako navzven kot navznoter. Značilno za start-upovsko kulturo je tudi, da ni klasičnega delovnika, kakršen je običajen v tradicionalnih organizacijah, temveč je meja med delom in prostim časom pogosto nedoločena. To gre pripisati tudi dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo start-upi, saj gre po večini za dejavnosti, ki so tesno povezane in odvisne od digitalizacije in tehnoloških procesov.

Poudariti je treba še eno stvar v zvezi s start-upi: ti vedno bolj stavijo na družbeno odgovornost. Tako imenovana »kultura vračanja okolju« je značilna za številne start-upe, ki z njo izkazujejo, da so okolju, ki jim je omogočilo uspeh, hvaležni za priložnost, hkrati pa poskušajo narediti tudi koristno stvar za lokalno okolje, na primer s projekti, ki imajo dobrodelno noto ali pa poskušajo v določene procese vključevati skupine z obrobja družbe.

Kakšni so trendi na področju internega komuniciranja? 

Vsekakor je treba razmisliti, kako pristopiti in komunicirati z generacijama Y in Z, hkrati pa ne pozabiti na starejšo generacijo, ki je vajena drugačnih pristopov. Ljudje pričakujejo oseben pristop in vsebino, ki je relevantna, obvešča, hkrati pa zabava. Pri interni komunikaciji še zdaleč ne gre več samo za podajanje informacij zaposlenim. Pripovedovanje zgodb in vsebina sta ključna pri strategiji internega komuniciranja. Vsebina, ki jo imajo zaposleni za privlačno, je ključna spretnost pri uspešni interni komunikaciji. Ljudje imajo radi zgodbe, zgodbe pa se tudi dobro »prodajajo«. Na primer že samo pošiljanje e-sporočil; v podjetjih se dogaja, da zaposleni sporočil sploh ne berejo več. S pravo vsebino sporočila, ki izstopa od drugih sporočil, pritegnemo zaposlenega in ga tako tudi nagovorimo. 

Pomembna je tudi »mobilna« komunikacija, torej doseči svoje zaposlene tam, kjer preživijo veliko časa, to pa je na mobilnih napravah. Vsebina je tam podana hitro, učinkovito in produktivno, tudi na poti. Zato bodo mobilne aplikacije čedalje bolj relevantne tudi v Sloveniji.

Kateri primer dobre prakse na področju internega komuniciranja vas še posebej navdušuje? 

Aktualna področja, ki se jim interno komuniciranje danes posveča, so gradnja organizacijske kulture, upravljanje sprememb in gradnja znamke delodajalca. Enoznačno ni mogoče dati odgovora, kaj je odlična praksa, saj so kanali obveščanja odvisni od razvitosti in vrste organizacije. Na primer, digitalno obveščanje s pomočjo e-novičnika, kot to počnejo nekatera podjetja, tudi pri nas. Primer e-novičnika, ki ga zaposleni prejmejo vsak teden ali na 14 dni, v katerem so zbrane koristne in uporabne informacije, uporabni nasveti ter primeri dobre prakse, osebni intervjuji, informacije o prihajajočih dogodkih in novostih, ki zadevajo poslovanje zaposlenih. Sporočila naj bi bila kratka in jasna, napisana v nekaj povedih; zaradi lažjega branja lahko tudi v nekaj točkah. Dobra praksa vključuje tudi poziv naslovnikom za povratno informacijo in predloge za izboljšanje. Tudi v Petrolu si prizadevamo, da so zaposleni dobro obveščeni o dogajanju v podjetju in da se dobro počutijo ter čutijo pripadnost podjetju. Tudi sami uporabljamo digitalne vsebine, ki jih po več kanalih pošiljamo med zaposlene. Trudimo se, da vrednote, ki jim sledimo na Petrolu, ostajajo visoko na prioritetni lestvici upravljanja. Spoštovanje, zaupanje, odličnost, ustvarjalnost in srčnost so ključne vrednote, ki smo jih »posvojili« v svoje delovno okolje. Organiziramo tudi veliko srečanj in dogodkov, od tematskih do športno, zabavnih in izobraževalnih. Vedno pa je njihov namen druženje in izmenjava mnenj med sodelavci, saj to pripelje do večje učinkovitosti in uspešnosti ob hkratnem zadovoljstvu vseh zaposlenih.