• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Z ekipo, ki želi in hoče, je vse mogoče«

Dr. Karmen Rodman je pred poldrugim letom v podjetju Pivka perutninarstvo prevzela vodenje strateškega marketinga, vključno z upravljanjem dveh ključnih blagovnih znamk podjetja, Delamaris in Pivka. Z ambiciozno direktorico smo se pogovarjali o njeni življenjski poti, razvojnih premikih v družbi od njenega prihoda, trženjski strategiji in načrtih za prihajajoče leto.

Dr. Karmen Rodman je od maja 2017 direktorica strateškega marketinga v družbi Pivka perutninarstvo, kjer je odgovorna za strateški marketing, korporativni marketing, upravljanje blagovnih znamk Pivka in Delamaris, odnose z notranjimi in zunanjimi javnostm

Dr. Karmen Rodman se je podjetju Pivka perutninarstvo kot direktorica strateškega marketinga pridružila pred letom in pol ter v tem času že vtisnila močan pečat z intenzivnim spreobračanjem družbe v marketinško naravnanost. Kot dolgoletna podjetnica tudi v tej vlogi spodbuja kreativno razmišljanje, inovativnost, pogum in vztrajnost. O sodelovanju z agencijami in drugimi zunanjimi partnerji pravi, da izboljšujejo učinkovitost njihovega dela, da pa se srce marketinga razvija v samem podjetju in postaja temeljni vir za nadaljnjo uspešnost podjetja. Pri vsem tem izpostavlja pomen ekipe – v marketinškem oddelku je trenutno 14 zaposlenih – in sodelovalni pristop, na katerega prisega že ves čas svoje karierne poti.

Pred prihodom v družbo Pivka perutninarstvo ste dolga leta delovali na področju podjetništva, med drugim tudi kot ustanoviteljica podjetniškega centra. Bi lahko rekli, da vas pri vašem poklicnem delovanju še vedno vodi podjetniški duh?

Novodobno zaposlena oseba mora biti podjetna, da je konkurenčna na trgu dela. To pomeni, da mora imeti strast, odgovornost, celovito obvladovati področje dela, inovirati in se razvijati, imeti željo po napredku in učenju ter ozaveščeno prevzemati tveganje. Poleg tega mora imeti voditeljske veščine in biti navdušena nad ustvarjanjem. Pomembno je seveda tudi, da je oseba v stiku sama s seboj in dobro uravnotežuje vse svoje življenjske vloge. Velik del vsega tega pride z izkušnjami, zato bi v prvi vrsti poudarila predvsem strast do tega, kar delaš ter pozitivnost, da vidiš priložnost za rast in razvoj. S tem pride navdušenost nad življenjem.

V Sloveniji ste uvajali koncept sodelovalnega podjetništva. Za kaj pravzaprav gre?

To pomeni generiranje kolektivnega znanja skozi izkušnje in znanje raznolikih podjetnikov. Raznolikost nas bogati. Gre za participativni model delovanja, ki je podprt z etičnim kodeksom in dogovorom o varovanju poslovnih skrivnosti. Je zaprt sistem, ki uporabnikom omogoča varnost pri delitvi in razvoju idej, znanja, strahov, izzivov. Ko delimo, pridobimo. Šele ko okusiš to delovanje zaprte skupine, ki odprto komunicira in se ob tem počuti varno, dejansko razumeš moč znanja skupine.

Kako so slovenska podjetja dejansko naklonjena sodelovanju? Na prvi pogled se zdi, da so bolj obremenjena s konkurenti, kot pa da bi hotela sodelovati z njimi.

Konkuriranje in sodelovanje nista nasprotujoča si pristopa. Konkuriranje pomeni tekmovanje in v ozadju to pomeni zahtevo po izboljševanju, trudu, inoviranju, kar je pozitivno in nujno potrebno ter zaželeno. Sodelovanje pa je način, kako lahko na primer v tekmovanju z drugimi najdemo boljšo rešitev ali smo pri tem še učinkovitejši. 

Posploševati, ali so slovenska podjetja naklonjena sodelovanju ali ne, je nesmiselno. Sama se gibljem med podjetji, ki so pripravljena sodelovati; samo takšna so na moji podjetniški poti tudi prišla do mene in se povezala z menoj. Zato je moj odgovor: obstajajo, vsekakor. Je pa ta sodelovalni pristop vsekakor bolj mladostniški kakor pa tradicionalen. Pri njem je treba odstraniti egocentrizem in postaviti v ospredje učinek na okolje, v katerem živimo in še naprej želimo ustvarjati.

Kako pomemben pa je sodelovalni pristop v marketingu?

Sodelovalni pristop je nujen v podjetju in zunaj njega. Če želiš, da ljudje spremembe ponotranjijo, potem jih morajo soustvariti, vsaj miselno, če ne tudi z vključitvijo pri implementaciji. Sodelovanje zunaj podjetja pa je nuja vsakega poslovnega subjekta, brez izjeme. Pomembno je, da je sodelovalni pristop dam-daš in ne le jemanje. Tukaj je treba še kaj narediti, da se iz egocentričnih subjektov prelevimo v sodelovalne in da se veselimo uspehov drugih, tudi konkurenčnih družb, ki pogumno ustvarjajo svoje mesto pod soncem. Živeti v razvijajočem se okolju je namreč mnogo lepše kakor v degradiranem.

Imate tudi dolgoletne predavateljske izkušnje; med drugim ste predavali na Univerzi na Primorskem. Kako hlastno po vaših izkušnjah mladi dandanes sprejemajo nova znanja in informacije? Kaj jih zanima in kakšna pričakovanja imajo od študija? Se vam zdi, da se zavedajo, da tudi v svetu instantnih informacij in takojšnjega dostopa do znanja dobro podjetje in dober vodja ne nastane čez noč, ampak da so potrebna leta trdega dela, truda in odrekanja?

Mladi so odprta knjiga. Kar vidijo, slišijo in čutijo, tvori njihovo mnenje in videnje sveta. Če mladi nekaj zgrešeno ali zmotno tolmačijo, se moramo najprej sami vprašati, kje smo mi kot vzorniki naredili napake in kako lahko čim prej to popravimo. Mladi niso neumni in pavšalni. Zato je zelo pomembno, da jih učimo kreativnega razmišljanja, razumeti situacijo in svet z različnih zornih kotov, spodbujati sposobnost kritičnega razmišljanja – ne kritiziranja – in zmožnost distance od osebnega enoznačnega videnja sveta. Sposobnost dvomiti, spraševati se, konstruktivno izpodbijati, ustvariti svoje razmišljanje – to so naloge učitelja, mentorja, starša. Pomembno je, da jim damo vse potrebne sestavine za razumevanje sveta, potem pa se ti sami odločajo, kako po poti življenja. Iz slabih sestavin še tako dober recept ne more uspeti. Zato odrasli, ki smo vsak dan v stiku z mladimi doma, v službi ali v družbi, nosimo velik del odgovornosti. Mi smo vzor tudi brez komunikacije.

Kako pomembna je še formalna izobrazba v poslovnem svetu? Sami imate tudi doktorski naziv – s katerega področja ste ga pridobili in ali vam je po vaših izkušnjah kdaj odpiral vrata tudi v gospodarstvu, ne le v akademski sferi?

Doktorski študij je tek na dolge proge. Zato mi je poleg znanja na področju menedžmenta kakovosti prinesel predvsem vzdržljivost in vztrajnost v svojih podvigih. Instantne rešitve prinašajo kratkoročno zadovoljstvo, takšen uspeh pa prinaša občutek lastne zmožnosti z dolgoročnim učinkom.

Gledano z vidika zunanjega prispevka pa sem mnenja, da je do neke mere formalna izobrazba higienik in nuja za doseganje konkurenčnosti na trgu. V primeru doktorskega naziva pa je, po moji analizi, ki sem jo naredila še pred doktoriranjem in razmišljanjem, kako naprej v življenju, izobrazba bolj ovira kakor korist na relaciji z drugimi subjekti. V gospodarstvu je namreč prevladal občutek, da takšne osebe ne moreš dovolj dobro plačati, v negospodarstvu pa je bilo povezano s strahom pred izgubo lastnega položaja zaradi prihoda takšnega kadra. Zato sem še pred zaključkom študija razvijala svojo podjetniško idejo in jo nekaj mesecev po doktoriranju tudi uresničila.

V splošnem doktorski naziv prinaša neko spoštovanje, vendar pa tudi številne strahove v očeh drugih glede ambicioznosti doktorja znanosti, potreb in zahtev, ciljev posameznika in vpliva tega na organizacijo oziroma podjetje. Šele, ko te lahko človek spozna preko dela, naziv pridobi na vrednosti. Naziv sam po sebi ne prinaša ničesar, če tega ne pokažeš z delom. Ob tem pa ne pozabimo, da je znanje pokvarljivo blago in je vseživljenjsko učenje, formalno ali neformalno, nuja za obstoj.

Od kod odločitev, da svoje akademsko in podjetniško udejstvovanje zamenjate za povsem gospodarsko okolje?

Svojo poklicno pot pred 25-imi leti sem začela v mednarodni storitveni družbi in se zaljubila v konkretnost, cilje, kompleksnost sistemov, medsebojno povezanost delov podjetij, ki ustvarjajo in inovirajo. Zaradi želje po nadgradnji svojega znanja – do takrat samo na področju marketinga – sem čutila potrebo, da rastem tudi na področju upravljanja družb in vodenja ljudi. Zato sem naredila premik v akademsko sfero, kjer lahko deliš, kar imaš, in se istočasno razvijaš, pridobiš izobrazbo. Nuja, da se vrnem h konkretnosti izzivov, je bila znana že ob vstopu v akademsko sfero. Marketing in prakso moraš živeti skozi izzive, ne skozi knjige. Sledilo je podjetništvo, ki je bilo zelo izpopolnjujoče. Dobiš občutek, da zmoreš, da si samozadosten, odgovoren za svoja dejanja, svoboden pri izbiri izzivov, partnerjev, sodelavcev, da si vreden in to ti trg dokazuje. Morje možnosti in številne priložnosti za rast in razvoj; ni meja. Ogromno vložiš, vendar je izkušnja neprecenljiva. Ko sem pri osebni evalvaciji prehojene poti pogledala nazaj, je bilo edino neizkušeno področje proizvodna tradicionalna družba. In prav takšen izziv se je pojavil na karierni poti. Skok ni bil preprost, še posebej ne, če imaš svoje podjetje, ki raste. A ob skupnem premisleku v ekipi in družini je bila odločitev na dlani. Svoje podjetje sem tako letos tudi prodala, kar je spet specifična in neprecenljiva izkušnja.

Kot direktorica strateškega marketinga ste odgovorni za različna področja, od upravljanja blagovnih znamk preko odnosov z javnostmi in tržnega komuniciranja do pospeševanja prodaje. Kako vam uspeva usklajevati vse te precej različne aktivnosti?

Z ekipo, ki želi in hoče, se vse da. Ko sem prišla, je bil marketing le izvedbeni, zadolžen za kreativo in trženjsko komunikacijo ter pod okriljem prodaje, takrat trženja, ki je narekovalo predvsem kratkoročno tržno delovanje. Danes imamo ločeno trženjsko komuniciranje, ki poleg vodje, oblikovalca, specialista za digitalno komunikacijo šteje še pospeševalno ekipo in vodjo pospeševalcev. Vzporedno smo zaposlili še dve vodji blagovnih znamk ter specializirali službo za odnose z notranjimi in zunanjimi javnostmi. Vrh vsega pa je direktor strateškega marketinga, ki postavljam srednjeročno trženjsko strategijo podjetja in blagovnih znamk, identificiram priložnosti v notranjem in zunanjem okolju, spodbujam razvoj v oddelku in podjetju, usmerjam organizacijsko kulturo in korporativno komuniciranje ter vodim in koordiniram svojo ekipo. Sem tudi oseba, ki je odgovorna za razvoj izdelkov, embalaže in tehnologij. Skupaj nas je v oddelku danes 14 oseb.

Pod vaše okrilje sodi tudi upravljanje blagovnih znamk Pivka in Delamaris. Gre za slovenski blagovni znamki z bogato dediščino in tradicijo, ki sta na slovenskem in tudi številnih tujih trgih močno uveljavljeni in prepoznani. Ali to s seboj prinaša še dodatno odgovornost, tudi z vidika marketinga?

Vsako stvar lahko pogledamo z dveh zornih kotov. Na eni strani govorimo o še zadnjih slovenskih blagovnih znamkah v živilski industriji, ki so tudi brez črnih pik, percepirane kot vredne in zdrave. To vsekakor pomeni odgovornost, da zgodbo nadaljuješ in jo nadgrajuješ. V lanskem letu smo tako postavili trženjsko strategijo za obdobje 2017–2020, v kateri smo za vsako blagovno znamko opredelili cilje, strategijo, postavili akcijske načrte po oddelkih in celo po osebah v oddelku marketinga, konkretizirali v številkah, odgovornostih in rokih. To trikrat na leto evalviramo in ugotavljamo lastno uspešnost skozi aktivnosti. Številke so namreč le posledica nekih dejanj, niso zgovorne in kažejo zgodovino. Naša odgovornost se kaže skozi odgovorno delovanje, hitro odzivanje, prevzemanje tveganj in sodelovalni pristop v in med oddelki. Vsi smo namreč na isti barki, ki mora imeti en kompas in usklajeno smer plovbe.

Tudi tradicionalne blagovne znamke – ali pa prav njih – je treba osveževati in pomlajevati. Nam lahko poveste nekaj več o tem, kako je nastala osvežena podoba izdelkov pod znamko Delamaris; kakšen pozicijski slogan ste ji nadeli in s katero kreativno agencijo ste sodelovali pri novi podobi kot tudi pri oglaševalski akciji, s katero ste opozarjali nanjo?

Projekt prenove embalaž Delamaris se je pričel pred mojim prihodom, jaz sem vstopila v fazi implementacije. Zato gre neizmerna pohvala takrat odgovornim za proces, ki so zbrali pogum in se odločili za tako pomemben skok.

Sama bi v tem projektu predvsem izpostavila nekaj lekcij. Na prvem mestu je zagotovo ekipno sodelovanje. Za tako pomemben podvig, kot je sprememba embalaže, smo potrebovali ekipo strokovnjakov, s katerimi smo v kratkem času sinhronizirano analizirali tržno situacijo, razvili rešitve in jih implementirali ter evalvirali uspešnost korakov. To so partnerji, s katerimi še danes uspešno sodelujemo: Pristop za kreativne rešitve, medijska agencija Pristop media za zakup medijskega prostora in raziskovalna družba Mediana za tržne analize.

Na drugem mestu je razumevanje položaja. Blagovne znamke ne smemo izolirati od tržne situacije in percepcije kupcev ter njene podobe prilagajati svojim okusom. Pomembno je, da razumemo glas kupcev, ki nam bolj objektivno predstavi stanje naše blagovne znamke. Spoznali smo sebe in ključno konkurenco ter postavili cilje in strategijo za prenovo embalaže in osvežitev podobe blagovne znamke.

Na tretjem mestu bi izpostavila potrpežljivost. Trgi so med seboj različni, tako geografsko, saj delujemo v 23-ih državah, kot tudi demografsko. Mlajši in starejši posamezniki, novi in obstoječi potrošniki, namreč različno sprejemajo spremembo. Zato je bilo treba postaviti prednostno lestvico ciljev prenove ter jih uresničevati potrpežljivo. Uporabili smo migracijske stopnje in tako postopno uvajali novo embalažo na trg. Osredotočili smo se na ključne trge ter za vsak strateški trg prilagodili svoj skop rešitev za olajšanje prehoda na novo embalažo.

Zagotovo sta pomembni tudi proaktivnost in reakcija. Kljub previdnosti in postopni implementaciji je pomembno, da nisi samovšečno zagledan v svoje rešitve. Treba je imeti posluh za odziv kupcev na novo embalažo. S tržno analizo podobe blagovne znamke vsako leto pogledamo v ogledalo, si nazdravimo za uspehe in hkrati tudi že postavimo nove cilje, kjer ocenimo, da še nismo bili uspešni.

Poudarila bi tudi pomen evalvacije in izboljševanja. Trg je nenehno spreminjajoče se okolje, kjer nihče ne spi. Zato je treba spremljati dogajanje na trgu, razumeti kupce, njihove potrebe in pričakovanja, se učiti in razmišljati, kako naprej. Proces izboljševanja se v resnici nikoli ne zaključi.

In nenazadje, izjemno pomembno je tudi zavedanje temeljnih ciljev. Prenova je obsežen projekt, v katerem smo si postavili več ciljev. Med njimi je bilo treba določiti prednostne ter celotno ekipo opominjati in usmerjati nanje. Mnogokrat nas je zapeljalo na osebne želje in preference; prestrašeni smo bili nad intenzivnim delovanjem konkurence ali pa nas je pretresel zadržan odziv poslovnega partnerja. Pomembno je, da smo dovzetni, vendar pa hkrati ne smemo pozabiti na lastne zaveze in biti pri tem vzdržljivi. Proces vpeljave sprememb je postopen, ob tem pa smo vsi potrebovali čas, da te spremembe sprejmemo.

Pri prehrambenih izdelkih imajo veliko vlogo tudi aktualni trendi na področju prehranjevanja. Videti je, da vam gredo ti trenutno precej na roko – ribe in perutnina so trenutno na samem vrhu priporočil nutricionistov. Kako sicer trendom na področju uvajanja novih izdelkov sledite v podjetju?

Razumevanje trendov je ključno izhodišče za razvoj, pri čemer se moramo zavedati, da so trgi različni, geografsko kot tudi demografsko. V splošnem za živilsko industrijo lahko rečemo, da v pomanjkanju časa potrošniki vse pogosteje posegajo po hitro pripravljeni hrani, predpripravljeni hrani, ki pa mora biti zdrava, z naravnimi začimbami in brez umetnih dodatkov, aditivov in/ali alergenov. Želeno je, da sta trajnost in okus izdelkov dosežena le s termično obdelavo in hermetičnim zaprtjem. Vedno bolj je pomembno, da imajo jedi manj soli in nizko energijsko vsebnost ter ohranjajo hranilno vrednost tudi po termični obdelavi. Potrošniki se vse bolj zavedajo, da je pomembna prehrana z 'dobrimi' maščobnimi kislinami iz naravnega vira. Potrošniki se vse bolj zavedajo pomena ohranjanja okolja, zato cenijo trajnostne izdelke, geografsko poreklo surovin, lokalno pripravljene jedi. Jed pa mora imeti tudi dostopno ceno. Uspešni so izdelki, ki pokrivajo več kulturnih trendov hkrati, kot so zdravje, užitek, praktičnost in lična podoba. Prav tako potrošnike vse bolj zanimajo vrsta uporabljene embalaže, obnovljivost embalaže in njena razgradljivost.

Vse to so vzvodi za razvoj naših izdelkov, za blagovni znamki Delamaris in Pivka.

Kakšno vlogo ima sicer marketing pri razvoju izdelkov v portfelju vašega podjetja? In tudi na splošno – kako vodstvo gleda na pomen strateškega marketinga pri poslovanju družbe?

Marketing je usmerjevalec in glavni odgovorni za razvoj izdelkov, embalaže in tehnologij. Imamo več razvojnih ekip po produktnih kategorijah in v vsaki so sodelavci marketinga. Sicer pa so to interdisciplinarne ekipe, ki združujejo ljudi iz proizvodnje, tehnologij, prodaje, marketinga in tudi vodstvo.

Vodstvo zaupa sodelavcem iz marketinga in jih upošteva pri svojih odločitvah, ima samostojno razmišljanje na osnovi informacij, ki jih prejme od sodelavcem, katerim zaupa. Verjame, da je ekipa močna, kompetentna in sposobna soočanja z izzivi časa. Proces postavljanja trženjske strategije družbe 2017–2020, ki je bil izpeljan pod mojim usmerjanjem, je vključeval 25 vodstvenih ljudi in trajal 6 mesecev, pri čemer so se izkristalizirale prioritete, postavili fokusi ter razjasnile odgovornosti in pričakovanja. Zato je ta skupno oblikovana in sprejeta strategija odličen kompas v turbulentnem dogajanju vsakdana, za vodstvo in zaposlene.

Katere sodobne marketinške pristope in orodja uvajate v podjetju? Kateri od njih se vam najbolj obrestujejo z vidika učinkovitosti? Ali pa se v panogi, v kateri delujete, še vedno najbolj obnesejo tradicionalne marketinško-prodajne metode, kot so sodelovanje na sejmih in tržnicah, degustacije v prodajalnah, akcijske ponudbe in podobno?

Trenutno sem v fazi postavljanja sistema spodbujanja kreativnega razmišljanja znotraj podjetja s 550-imi zaposlenimi. Gre spet za sistem, ki ga bomo soustvarjali z interdisciplinarno ekipo sodelavcev, vključujoč vodstvo. Predvidevam, da bo to dodatno gonilo za bodoči razvoj. Trenutno pa za pretekli dve leti trdim, da smo se transformirali iz prodajno-distribucijskega podjetja v tržno naravnano podjetje, kjer je dojemljivost za trende, potrebe in pričakovanja potrošnikov v ospredju naših misli. Med ključne cilje smo postavili specializacijo posameznih delovnih mest v marketingu in temu prilagodili sistematizacijo. Postavili smo sisteme in procese v oddelku, ki dvigujejo učinkovitost in mrežno povezanost z drugimi oddelki, področji, ekipami. Digitalno komunikacijo smo 'povlekli v hišo', da smo lahko bolj fleksibilni, odzivni in pristni ter lažje upravljamo s podatki. Pospeševanje prodaje smo sistemizirali v marketing, področje trženjskega komuniciranja, ker je pri pospeševanju ključna vsebina komunikacije. Službo za odnose z javnostmi smo vzpostavili kot ločen steber v marketingu, odgovoren za korporativno komuniciranje, ter v tem času dogovorili politiko kriznega komuniciranja ter politiko sponzoriranja in donacij, intenzivirali odnos s strateškimi deležniki in postavili strategijo internega marketinga.

Ob tem je nujno potrebno in zaželeno sodelovanje z zunanjimi partnerji, ki izboljšujejo učinkovitost našega dela, nam servirajo potrebne podatke in informacije ter izvajajo določene podporne storitve. Srce marketinga pa se razvija v podjetju in postaja temeljni vir za nadaljnjo uspešnost podjetja.

Uspeh tržno-komunikacijskih aktivnosti sicer ni toliko odvisen od samega orodja, ki ga uporabljaš, temveč od pristopa ter sloga in vsebine komunikacije, ki jo uporabljaš ter je ta pristna, resnična in relevantna za ciljno občinstvo. Trenutno se najbolj osredotočamo na vsebino, seveda pa tudi na komunikacijske kanale, s katerimi vsebina pride zanesljivo do ciljne javnosti. Ob tem je pomembno področje evalviranja doseženega in identifikacija novih priložnosti za izboljšanje.

Kako pa se je zaradi nove organizacije marketinškega oddelka v podjetju spremenil odnos med prodajo in marketingom?

Marketing in prodaja sta ključna partnerja v podjetju, neločljivo povezana in soodvisna. Ne more obstajati uspešna prodaja in neuspešen marketing. Oba sta na istem bregu, ne more biti drugače. Moje mnenje je, da je prodaja odgovorna za pridobitev konkretnega poslovnega kupca, sklenitev posla in zagotovitev izdelkov na trgovski polici, za vse ostalo pa je odgovoren marketing. To pomeni odgovornost za razumevanje in obvladovanje dogajanja na trgu pred in po teh dejanjih prodaje. Nujnost za to je usklajen in uglašen orkester, ki ima enotne strateške in operativne cilje, kar omogoča ustvarjanje prijetne glasbe za ušesa naših kupcev pri uresničevanju danih obljub.

Kar zadeva odnos med kadri prodaje in marketinga, smo v fazi ponotranjenja, da smo s sodelovanjem močnejši, kakor tudi v internih dogovorih o korakih, predvsem pa navzven do poslovnih partnerjev. S sodelovanjem združujemo operativno in strateško razmišljanje ter kratkoročnost z dolgoročnostjo, celostno analiziramo in razvijamo situacijo ter smo pri tem bolj pogumni in pripravljeni na prevzemanje tveganja. Vsekakor je glasba lepša, če jo odigra orkester, kakor pa 'one-man band'. Učinki takšnega razmišljanja se že kažejo in je to najboljša potrditev za vztrajanje na poti, kljub temu da včasih 'egoti' in stare navade pokažejo zobe. Temeljne usmeritve družbe so jasne. Zato je egocentričnost potrebno dati čim prej na stran in uresničevati svoje poslanstvo.

Katere cilje – tako poslovne kot tudi osebne – ste si sicer zadali, ko ste sprejeli vodenje strateškega marketinga v Pivki? Kaj vse si želite doseči s svojo ekipo?

Kot vodja si želim sodelovati s specialisti, ki obvladajo svoje področje, razumejo trende in proaktivno ustvarjajo prihodnost podjetja. Želim svobodno misleče posameznike, ki so odgovorni in podjetni. Zato si prizadevam za organizacijsko kulturo, ki spodbuja kreativno razmišljanje, pogum in vztrajnost. Ob tem sem po naravi ciljno usmerjena in potrebujem okvirje, znotraj katerih lahko ustvarjam. Takšno razmišljanje prenašam v podjetje, kjer kot družina potrebujemo jasno opredeljeno igralno polje za svobodno delovanje. Cilji so okvirji, znotraj katerih se snujejo strategije in taktike. Če imamo specialiste in jim zaupamo, potem smo lahko dokaj mirni.

Glede na to, da trenutno aktivno pripravljamo akcijske načrte za leto 2019, lahko poudarim, da bomo za Delamaris nadaljevali s krepitvijo podobe ponudnika zdrave konzerve, ki ob zavezanosti tradiciji v segmentu skuše razvija in dopolnjuje izdelčni portfelj. Temeljna srednjeročna cilja sta širiti ciljne skupine in priložnosti uporabe.

Pivka pa bo nadaljevala s krepitvijo podobe vodilnega ponudnika prednostno začinjenih piščančjih izdelkov, ki so praktični za uporabo, zagotavljajo kontrolirano poreklo, varnost in kakovost izdelka s celostnim obvladovanjem vseh faz verige vrednosti ter v očeh kupca zagotavljajo kulinarični užitek. Temeljna srednjeročna cilja sta voditeljstvo v kategoriji začinjenega piščančjega mesa, privlačnost in vidnost na polici.

Nedavno je Pivka v Kromberku odprla specializiran obrat za mesne izdelke, kar vas zagotovo postavlja pred nove organizacijske in tudi marketinške izzive. S katerimi od njih se soočate v največji meri?

Z oživitvijo obrata nekdanje družbe MIP to poletje je Pivka pridobila bistveno večje proizvodne, skladiščne in manipulativne površine, ki so zaradi širitve programov in rasti proizvodnje na sedežu družbe na Kalu pri Pivki močno primanjkovali. Pomembna pridobitev za družbo je aseptična soba za 'narezovanje', kjer se odvija proizvodni proces v posebno nadzorovanih in obvladovanih pogojih dela. Gre za edino tovrstno tehnologijo v Sloveniji, ki kupcem prinaša največjo možno zagotovilo kakovosti piščančjih izdelkov, saj je okolje proizvodnje primerljivo z operacijsko sobo.

To pomeni na strani enote mesnih izdelkov v Kromberku neizmerno priložnost za rast in razvoj lastnih blagovnih znamk Pivka in Njami, krepitev na tujih trgih, ob tem razvoj sestrske družbe Kras na področju barjenih izdelkov ter širitev proizvodnje domačih in tujih trgovskih blagovnih znamk, ki zaupajo kakovosti slovenskega podjetja. Na drugi strani pa sprostitev prostora na Kalu pri Pivki pomeni lažji razvoj enote meso, kjer smo pripravljeni na krepitev tržne pozicije. 

Skupaj z novimi proizvodi ocenjujemo skoraj podvojiti proizvodnjo v naslednjem letu, kar za celoten kader družbe pomeni nujnost proaktivnega delovanja, učinkovitega sodelovanja in inovativnosti. Ob tem je delovanje razvoja, prodaje in marketinga potrebno začiniti še s pogumom, drznostjo in vztrajnostjo. 

Intervju je bil objavljen v novembrski, 450. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]