• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Inovativnost imamo že v genih«

Na območju ljubljanskega BTC Cityja je v minulih letih zrasla močna skupnost zagonskih podjetij, ki uspešno delujejo na svetovni ravni. Vodstvo družbe BTC zdaj novo priložnost vidi v tehnologiji blockchain, zato si, kot pravi mag. Damjan Kralj, prizadevajo, da bi postali stičišče za podjetja, ki bodo z naprednimi tehnologijami tlakovala prihodnost.

Družba BTC je v svoji več kot 60-letni tradiciji prešla različna obdobja preobrazbe. V zadnjem desetletju se še posebej posveča trajnostnemu razvoju in inovativnosti, energetiki in ekologiji ter digitalizaciji, s ciljem, da do leta 2020 postane odprta družba, kjer bodo vsi deležniki v njenem ekosistemu našli številne priložnosti. Mag. Damjan Kralj, ki je od leta 2014 član uprave in direktor za trženje in marketing v BTC, v podjetju pa je sicer že od študijskih let, si prizadeva, da bi se v takšnem okolju razvijali in napredovali start-upi, ki bodo dosežke Slovenije, s tem pa tudi družbe BTC, ponesli v svet. Veliko priložnost prepoznava prav v tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain), s čimer se ukvarja čedalje več slovenskih start-upov, ki prelomno vplivajo na panoge, v katerih delujejo. Na območju BTC Cityja, konkretno v Kristalni palači, je svoj sedež že vzpostavilo takšno podjetje, to je podjetje OriginTrail, ki posega na področje logistike, ki je tudi sicer eden izmed ključnih stebrov poslovanja družbe BTC. Kralj si želi, da bi v BTC Cityju zaživela prava skupnost blockchain start-upov, saj meni, da se od njih lahko kot podjetje marsičesa naučijo, hkrati pa jim pomagajo na njihovi poti. Kot poudarja, si vodstvo BTC z vizionarskim Jožetom Mermalom na čelu prizadeva za stalno inoviranje in iskanje novih rešitev, ki bodo koristile njihovim poslovnim partnerjem. S sogovornikom, ki ga nekateri prepoznavajo kot Mermalovega naslednika, smo se pogovarjali še o številnih drugih projektih družbe BTC, ki jih izvajajo, da bi se v »inovativnem mestu priložnosti« tako potrošniki kot tudi poslovni partnerji čim boljše počutili in radi zahajali vanj.

Naj začnemo z vprašanjem o projektu, ki ga Ljubljančani, pa tudi preostala Slovenija, že več let nestrpno pričakujemo – prihodu pohištvenega velikana Ikea, ki bo svojo prvo trgovino v Sloveniji odprl prav na območju BTC Cityja. Kaj si v družbi BTC obetate od Ikeinega prihoda?

Želimo si, da bi Ikea v letu 2019 dejansko odprla svoja vrata, saj so številni potrošniki željni tovrstnih nakupov. Po besedah Ikeinega predstavnika si lahko obetamo nekaj milijonov dodatnih obiskovalcev letno; BTC City sicer letno obišče okrog 21 milijonov ljudi. Z Ikeinim prihodom se bo tako naša gravitacijska moč še dodatno krepila, ustvarile se bodo nove zaposlitve in nove priložnosti.

Ikeina prva prodajalna v Sloveniji bo umeščena zahodno od Kristalne palače, s čimer se odpirajo vrata proti mestu, kar sovpada s projektom Šmartinka. Pred Ikeo bomo zgradili večji trg in rondo, ki bo kombiniral hitrejši promet in v notranjosti umirjajoči se promet. Zahodni del BTC Cityja, ki je do Ikee precej poslovno obarvan – tako s Kristalno palačo kot z našo prvo poslovno stolpnico –, na ta način dobiva novo podobo in razširjeno nakupovalno izkušnjo.

Za BTC City je ključnega pomena, da se tu pozicionirajo trgovine, ki se prvič pojavijo v Sloveniji, kot je na primer Decathlon. Tega postavljamo na enak piedestal kot Ikeo, ne glede na različno velikost njunih prodajaln. Oba sta namreč med vodilnimi na svojem področju in s takšnimi partnerji želimo nagrajevati naše zveste obiskovalce.

Ikea velja za eno izmed najinovativnejših podjetij v svetovnem merilu, tako po poslovni kot tudi tržnokomunikacijski plati. Kakšen pa je odnos družbe BTC do inovativnosti?

Inovativnost imamo že v genih. Družba BTC je doživela precejšnjo preobrazbo od logistične družbe do koncepta BTC Cityja in nato v inovativno mesto priložnosti, ki je danes vedno bolj digitalno obarvano, do leta 2020 pa bo v skladu z začrtano strategijo razvoja prerasla v odprto družbo.

Pred približno desetimi leti smo se na področju trajnostnega razvoja in inovativnosti povezali z mag. Violeto Bulc, današnjo evropsko komisarko za mobilnost in promet. Skupaj smo nastavili koncept generiranja, zapisovanja in uresničevanja inovativnih pristopov. Prvi se je imenoval »Ideje z vizijo«, drugi pa »Projekti z vizijo«. Vsak od njiju ima glavne nosilce in mentorje. Vsako leto se je porodilo več deset inovativnih novih »Idej z vizijo« in do deset »Projektov z vizijo«. Omenjeni projekti so nastavljeni tako, da se ljudje iz različnih stebrov povežejo, oblikujejo skupine in predlagajo določeno idejo oziroma projekt. Če je v manjšem obsegu, je to ideja, če pa pokrije parametre projekta, je to projekt. Eno od ključnih meril je prav inovativnost. Na februarski strateški konferenci te ideje in projekte predstavimo in zaposlene nagradimo zanje. V zadnjem desetletju jih spodbujamo, da razmišljajo zunaj nalog svojega delovnega mesta in si zastavljajo vprašanja, kaj bi lahko izboljšali, naredili kaj novega in s čim vse bi se še lahko ukvarjali. Nekdo, ki dela v logistiki, lahko razmišlja tudi o upravljanju nepremičnin ali digitalizaciji. Rezultat takšnega »viharjenja možganov« so tako povsem konkretni produkti. Sicer pa imamo že v samem poslovnem načrtu opredeljenih več kot 200 projektov.

Z našim novim strateško pozicioniranim stebrom za inovacije in digitalizacijo poslovanja pa smo naredili še korak naprej, saj smo zajeli trende nove revolucije digitalnih sprememb, pri kateri moramo še bolj stremeti k inovacijam. Pred tremi leti smo pomagali vzpostaviti ABC pospeševalnik za zagonska podjetja in vanj vključili strateške partnerje, kot so Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav. V ljubljanski BTC City smo pripeljali številna zagonska podjetja. Poleg tega našim partnerjem preko »hackathonov« pomagamo razmišljati inovativno in jih spodbujamo, da bi svoje produkte preizkušali na območju BTC Cityja. Zato pravimo, da se BTC City razvija v smeri »living laba«, torej živega testnega okolja.

Ali lahko poveste še kaj več o projektu Living lab?

BTC City v Ljubljani je bil na začetku zasnovan kot poslovno, nakupovalno, rekreativno, zabaviščno in kulturno središče. Smo eno največjih tovrstnih središč v Evropi. Samo znamko in našo strategijo na splošno peljemo v smeri mesta priložnosti, inovativnega in digitalno obarvanega mesta ter odprte družbe. Zaradi harmonizirane celote, sestavljene iz raznolike infrastrukture in tehničnih rešitev, bogatega vsebinskega in prodajnega programa, mešanice domačih in tujih poslovnih partnerjev, disruptivnega in v globalno okolje vpetega ABC pospeševalnika ter zaradi več kot 21 milijonov obiskovalcev letno to mesto na neki način postaja »living lab«, to je živo testno okolje, ki je zaradi omenjenega več kot primerno za testiranje najrazličnejših tehnoloških rešitev. Testiranje strojne ali pa programske opreme tako lahko poteka v povsem realnem okolju, kar je še zlasti pomembno, ko je treba zagotoviti robustnost delovanja določene rešitve, čemur pa okolja s simuliranimi vplivi običajno niso povsem kos. In prav to je tista bistvena konkurenčna prednost našega »living laba«, kjer že tudi povsem konkretno preizkušamo nove vsebine, kot so na primer enosmerne ulice v okviru koncepta skupnega prometnega prostora, razvoj storitev alternativnih možnosti prevoza, kot je na primer souporaba avtomobilov, car sharing, rešitve na področju učinkovite rabe energije ter pametnega in trajnostnega ravnanja z odpadki, rešitve za upravljanje pametnih mest, ali pa rešitve, ki jih naši poslovni partnerji razvijajo skupaj z nami, kot je na primer Petrolova uvedba mobilnega plačevanja z aplikacijo mBills. Z »living labom«, ki sodi v že omenjeni poslovni steber za inovacije in digitalizacijo poslovanja, pa imamo zelo ambiciozne cilje tudi na področjih, kot je na primer testiranje avtonomnih vozil. Naj podam ilustrativen primer: na območju BTC Cityja imamo že danes organiziran brezplačni avtobusni prevoz, prizadevamo pa si, da bi v prihodnje določen del poti vozilo opravilo brez voznika. Podjetjem, start-upom in našim partnerjem bi takšen ekosistem ponudil povsem novo dimenzijo testnega okolja.  

Kaj vas vodi k temu, da podpirate zagonska podjetja?

Kot sem že omenil, smo pred nekaj leti kot partnerji vstopili v ABC pospeševalnik. Leta 2015 smo ga vzpostavili v Ljubljani, nato se je odprl v Münchnu in nazadnje še v Silicijevi dolini. V BTC City smo povabili start-upe z vsega sveta. Imeli smo različne razpisane tematske programe, na katere se je prijavilo med 700 in 900 start-upov, na koncu pa je komisija vsakokrat izbrala do 10 najbolj perspektivnih. Iz posameznega start-upa smo poskušali ustvariti podjetniško zgodbo in poiskati investitorja. Čez ta proces je šlo do zdaj približno 90 start-upov iz več kot 20 držav, s čimer je delo ali zaposlitev dobilo nekaj tisoč ljudi. Ker smo v strategiji opredelili, da bomo postali inovativna in odprta družba, se nam je podpora start-upom zdela idealna priložnost, da jo uresničujemo tudi na takšen način.

Med drugim ste investirali v »kripto« start-up Viberate, ki napoveduje, da bo prelomno vplival na glasbeno industrijo. Kako si zamišljate vlogo BTC na trenutno izjemno hitro rastočem področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain)?

Če so imeli včasih start-upi investitorje s tveganim kapitalom, so v zadnjem času aktualne prve ponudbe kriptokovancev (ICO). Pravzaprav je v ospredju vse, kar je vezano na tehnologijo blockchain. Tudi nas projekti, ki sobivajo z blockchainom, zelo zanimajo, še posebej za naš logistični steber, saj je tu še več prostora za rast, napredek in razvoj kot pri našem osnovnem poslu na področju upravljanja in razvoja poslovnih nepremičnin. Optimizacija procesov z digitalizacijo in aktualni segment blockchaina sta tudi sicer največja potenciala za naslednje desetletje številnih družb.

Zelo smo ponosni, da smo se povezali s podjetjem OriginTrail, ki razvija rešitev za večjo transparentnost dobavnih verig na osnovi blockchaina in je poskrbelo za eno najuspešnejših prvih ponudb kriptokovancev v Sloveniji. Ta slovenski start-up je že svetovno znan, svoje poslovne prostore pa je odprl v Kristalni palači. Partnerstvo nastavljamo tudi s podjetjem CargoX, ki napoveduje, da bo z uvedbo pametnega tovornega lista na podlagi tehnologije blockchain spremenil logistično industrijo. Tudi to podjetje je nedavno prav tako zelo uspešno končalo ICO in tudi njih si želimo v BTC Cityju. V Viberate pa smo investirali še pod okriljem ABC pospeševalnika.

Eden izmed mojih pomembnih ciljev je, da bi na območju BTC Cityja ustvarili tako imenovano »blockchain community«, skupnost start-upov, ki svoje priložnosti išče v tehnologiji veriženja podatkovnih blokov. Ti start-upi so za nas pomembni, ker se od njih učimo, določenim pa lahko tudi mi pomagamo. Radi bi, da takšna skupnost sobiva z nami, saj bomo tako tudi mi močnejši, uspešnejši in naprednejši. Vse, kar delajo in ustvarjajo mladi in vse, kar je novo, je vedno zanimalo našega predsednika Jožeta Mermala. Z mladimi se namreč hodi v prihodnost.

Kako so povsem konkretno videti takšna poslovna partnerstva, ki jih omenjate?

Imamo več oblik partnerstev. Najbolj običajno je, da imamo partnerja na samem območju BTC Cityja ali pa da iščemo poslovne projekte in modele, pri katerih lahko sodelujemo. Če bi potrebovali rešitev s področja blockchaina, bi nam jo partner pomagal razviti. Tretja možnost je, da v podjetje vstopimo kot investitor, četrta, da sodelujemo v prvi ponudbi kriptokovancev in kupujemo žetone, peta pa, da razvijamo strateško partnerstvo na ta način, da nas podjetje predstavlja kot partnerja oziroma reprezentativno podjetje, s katerim sodelujejo v posamezni regiji. Vsi start-upi z uspešno izpeljano prvo javno ponudbo kriptokovancev so globalni. In vsak izmed njih v posameznih regijah potrebuje kredibilne partnerje, s katerimi bo sodeloval. V BTC-ju je veliko priložnosti za vzpostavitev tovrstnih sodelovanj v vseh stebrih, na katerih sloni naše poslovanje, torej pri upravljanju in razvoju lastnih nepremičnin in nepremičnin za druge lastnike, logistiki in Misiji: Zeleno, z vzpostavitvijo četrtega stebra za inovacije in digitalizacijo poslovanja pa so se možnosti sodelovanja še razširile.

Smo odličen povezovalec, matchmaker. Upam si trditi, da je družba BTC pri Ikei odigrala pomembno vlogo, saj smo bili povezovalni steber med Zavarovalnico Triglav, ko je ta prodajala zemljišče, kjer bo stala Ikeina trgovina, in Mestno občino Ljubljana, ki je odličen partner in razume razvoj urbanizma ter izreka dobrodošlico tujim podjetjem, ki ustvarjajo dodano vrednost za širše okolje.

Ali bi glede na vse uspešne izpeljane ICO v zadnjem času Slovenija lahko postala nekakšna oaza oziroma središče za blockchain skupnost?

Menim, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da se pozicionira kot progresivna poslovna destinacija, tako za domače kot tudi tuje projekte. Že danes se Slovenija lahko pohvali s številnimi uspešnimi projekti, kot so Bitstamp, ICONOMI, Cofound.it, Viberate, OriginTrail, CargoX in drugi. Takšna podjetja v Sloveniji ohranjajo ter še dodatno privabljajo človeški in finančni kapital, so izjemna priložnost za mlade in bi lahko postala pomembna gonilna sila našega gospodarstva. Zavedati se moramo, da druge države, tudi znotraj Evropske unije, tekmujejo med seboj, katera bo sposobna ponuditi prijaznejše poslovno okolje in privabiti več podjetnikov. Cilj Slovenije bi moral biti, da zmanjša regulatorno negotovost in izboljša zakonodajo tako, da bodo tovrstni projekti inkorporirani v Sloveniji in od tu napadali globalne trge.

Podjetniki morajo razvijati nove in kakovostne projekte, razvojniki pa iskati kreativne tehnične rešitve. Družba BTC je z vzpostavitvijo ABC pospeševalnika in aktivnim privabljanjem naprednih podjetij v ljubljanski BTC City pomembno prispevala k vzpostavitvi potrebne infrastrukture in s tem k nastanku dinamične poslovne skupnosti. Država mora zagotoviti poslovanju prijazno poslovno, regulatorno in davčno okolje. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je že aktivno podprl aktivnosti v tej smeri, premier Miro Cerar pa je na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu postavil Slovenijo v središče razvoja krožne ekonomije in rešitev blockchain.

Prav je, da pohvalimo vlado za izvedbo prvih pomembnih korakov, vendar nas še vedno čakajo izzivi na področju prava vrednostnih papirjev, davčnih predpisov, varstva potrošnikov, preprečevanja pranja denarja in prepoznavanja digitalnih identitet.

Do zdaj sva govorila o projektih, ki vključujejo vaše številne poslovne partnerje. Vaša nova digitalna platforma BTC City Virtual pa je namenjena končnim potrošnikom. Kaj jim boste ponudili in kakšno komunikacijsko strategijo boste pri tem uporabili?

Z namenom intenzivnejšega razvoja in implementacije digitalnih marketinških aktivnosti smo v družbi BTC zasnovali strateški projekt »BTC City Virtual«. Cilj projekta v prvi fazi je vzpostavitev prvovrstne večkanalne nakupovalne izkušnje za obiskovalce naših BTC Cityjev. To nameravamo doseči z bolj osredotočeno komunikacijsko strategijo, ki bo obenem povezala tudi naše klasične marketinške aktivnosti z digitalnimi, pa najsi gre to za aktivnosti preko spleta, družbenih omrežij ali mobilnih telefonov. Pri tem bo velik poudarek predvsem na aktivnostih vsebinskega marketinga, kjer želimo poleg zunanjih piscev vsebin, kot so blogerji in vplivneži, k soustvarjanju vsebin bolj intenzivno pritegniti tudi naše trgovske in gostinske poslovne partnerje ter ponudnike različnih aktivnosti za preživljanje prostega časa. Izziv pred nami pa je, kako vse to ustrezno nadgraditi in povezati v enovito, uporabno in udobno večkanalno uporabniško izkušnjo, ki bo obenem izboljšala tudi navigacijo v fizičnem prostoru in olajšala iskanje med številnimi programi in ponudniki v naših BTC Cityjih v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti.V naslednji fazi projekta pa želimo naše večkanalne vsebinske aktivnosti povezati s konkretnim prodajnim asortimanom obstoječih poslovnih partnerjev, ki že imajo prodajne prostore v naših Cityjih, kot tudi novih poslovnih partnerjev, ki z nami še ne sodelujejo.

Nakupne navade potrošnikov so se v zadnjem desetletju močno spremenile, tudi zaradi številnih informacij, ki so jim zaradi pametnih telefonov takoj na dosegu. Pred leti je bilo veliko govora o zapiranju fizičnih trgovin in zamiranju nakupovalnih središč, kar se je morda v ZDA resnično dogajalo, toda v Sloveniji je stanje drugačno – trgovine v BTC Cityjih se zdijo vedno polne, odpirajo se nove. Zakaj je po vaših opažanjih tako? Je nakupovanje v Sloveniji družabni dogodek?

Slovenija je fenomen, saj imamo dejansko preveč trgovin in nakupovalnih središč. Menim sicer, da se BTC City razlikuje od drugih nakupovalnih središč, saj smo bistveno bolj odprti in se trudimo, da bi se obiskovalci pri nas dobro počutili. Zato snujemo trge in enosmerne ulice, razvijamo kulinariko in odpiramo druge kotičke s specializirano ponudbo. Eden izmed zanimivejših projektov je zagotovo tudi obnova letališkega stolpa, saj je to najbolj zelena oaza jugovzhodnega dela BTC Cityja. Gre tudi za pomembno kulturno dediščino; tam so na primer snemali znani slovenski film Vesna. Vse torej delamo z željo, da se obiskovalci na območju BTC Cityja zadržujejo dlje in se dobro počutijo. To je naša konkurenčna prednost poleg inovativnosti in odprtosti ter sodelovanja s privlačnimi partnerji.

Klasične, zidane prodajalne v prihodnosti ne bodo izumrle, zagotovo pa se bodo spremenile. Čedalje več prodajalcev svoje prodajalne opremlja kot razstavne prostore, »showroome«, seveda, če delujejo v panogi, kjer je to primerno. Klasične trgovine se bodo še v večji meri povezovale s spletnim nakupovanjem, povečevalo pa se bo tudi nakupovanje preko mobilnih naprav. Priljubljenost tovrstnega nakupovanja sicer ni povsod po svetu enaka; pri tem vodijo Kitajci, ki največ časa namenijo pametnim telefonom in največ nakupujejo preko spleta oziroma pametnih telefonov.

Res je, v ZDA se pozna, da se zaradi spletnih trgovin, ki so čedalje močnejše, ljudje niso več pripravljeni uro ali dve voziti v določeno trgovino, kot je bilo to včasih. Če pa si del prestolnice in lahko ljudem omogočiš, da se gibljejo in zadržujejo pri tebi ter jim dejansko ponudiš bogato nakupovalno izkušnjo, se ni treba bati za prihodnost. Zaprtih nakupovalnih središč se bodo ljudje verjetno naveličali, saj jim je vseeno, koliko ponudnikov določenih izdelkov je tam, ker bodo obiskali najbližjega, opravili nakup in odšli. Zato jim je treba ponuditi, da postanejo del skupnosti. In prav zaradi tega vidimo veliko priložnosti v naši digitalni platformi BTC City Virtual, ki pa sama po sebi ne bi pomenila ničesar, če ne bi imela območja, kjer bi se ljudje lahko zadrževali.

Nove porajajoče tehnologije – umetna inteligenca, virtualna, obogatena in mešana resničnost – na razvitih zahodnih trgih že močno vplivajo na nakupovalno izkušnjo. Ali jih morda tudi pri vas že preizkušate? Na katerih področjih bi se njihova uvedba z vidika boljše kupčeve izkušnje najbolj obrestovala?

Nove tehnologije so prihodnost, vendar jih je treba razumeti na pravi način. Pravzaprav nas umetna inteligenca že spremlja; pomislite le na spletne oglase, ki nam ponujajo tisto, kar smo pravkar iskali na spletu. Nekateri naši poslovni partnerji znajo že zelo spretno uporabljati razpoložljive platforme in spletna orodja za nagovarjanje kupcev in to se bo v prihodnosti le še stopnjevalo. Ko se boš peljal mimo trgovine na območju z brezžično povezavo, boš na svoj telefon prejel obvestilo o novih izdelkih. To je le eden izmed korakov, kako bodo podjetja uporabljala napredne tehnologije za nagovarjanje potrošnikov.

Nedavno odprtje Amazonovega prvega supermarketa Amazon Go v Seattlu, ki deluje brez blagajn, prodajalcev in gotovine, je poželo veliko medijske pozornosti. Bodo takšne pametne trgovine postale tudi slovenska realnost?

Takšen način nakupovanja je zagotovo realen tudi v Sloveniji, v BTC Cityju bi ga prav radi testirali in uvedli v sklopu koncepta našega živega laboratorija. Amazon sicer že dobiva kar nekaj konkurence, ki je celo hitrejša od njega, zato bo zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti takšnih prodajaln zanj kar velik izziv. Ne verjamem sicer, da bi lahko trgovine brez prodajalcev množično delovale, razen morda na Kitajskem in v Južni Koreji, saj ljudje hrepenijo po osebnem stiku. Zato menim, da se bodo v večji meri pojavljali nekakšni hibridi med spletno in fizično prodajalno. Tudi naši trgovci že delujejo v tej smeri, da na spletu naročiš izdelek in se potem lahko odločiš, ali ti ga dostavijo na dom ali pa ga prevzameš v trgovini. Različne oblike nakupovanja se bodo vse bolj prepletale, je pa to odvisno tudi od panoge. Ponudniki športne opreme in živil so pri prodaji preko spleta še precej previdni, že tradicionalno naprednejše panoge, kot so elektronski pripomočki in naprave, pa so pri tem pogumnejše.

Omenili ste, da celotna vodstvena ekipa BTC z Jožetom Mermalom na čelu rada dela z mladimi, jih spodbuja in se tudi uči od njih. Tudi vas je v ekipo sprejel kot še zelo mladega ...

Res je. Moj pokojni oče, ki sem ga zelo spoštoval in upošteval njegove nasvete, mi je nekoč rekel, da med slovenskimi direktorji še posebej izstopa Jože Mermal, za katerega je menil, da je resnično napreden vizionar. Tako sem gospoda Mermala še v času študija prosil za priložnost, da se dokažem. Očitno sem se izkazal, saj me je vzel za svojega, z menoj veliko sodeloval in delal, za kar mu bom vedno hvaležen. Bil je moj osebni mentor. Projekte mi je zaupal neverjetno hitro, kar je bilo zelo pogumno od njega. Ko sem bil star 26 let, sem vodil projekt Vodnega mesta Atlantis, vrednega 27 milijonov evrov, pri 29. letih pa mi je zaupal vodenje celotnega komercialnega področja. Zelo dobro se razumeva in tudi zunaj delovnika preživiva veliko časa skupaj; nenazadnje tudi zaradi številnih športnih in drugih dogodkov, ki jih organiziramo.

V čem se pri vodenju svoje ekipe najbolj zgledujete po njem?

Vrednote imava precej podobne, najbolj pa me navdušuje, ker je neverjeten vizionar. Po naravi je ustvarjalen, stremi k odličnosti in vedno išče nove izzive. Ko nekaj doseže, je zadovoljstvo kratkotrajno, kmalu že želi nekaj novega. Njegove ključne lastnosti, po katerih se zgledujem, so vizionarstvo, ciljna orientiranost in širina. To je pri podjetništvu in inovativnosti še posebej pomembno. Prav njemu lahko pripišem zasluge, da se danes v BTC Cityju posvečamo ABC pospeševalniku, start-up svetu in tehnologiji blockchain. Všeč so mi tudi njegov zdrav odnos do okolice, koncept vračanja družbi, njegova dinamičnost in energičnost. Dobro se dopolnjujeva, sva dobra ekipa z zdravo tekmovalnostjo. Cenim njegov zdrav odnos do kolektiva in da je kot vodja iskren in korekten. Tudi sam poskušam s sodelavci gojiti iskren odnos. Veljam za načelno osebo in moža besede, ne iščem krivca za napake, ampak rešitve. Dobra osnova je, da delamo v zdravem in ustvarjalnem okolju. Verjamem, da me tako vidijo tudi moji sodelavci.

Omenjajo vas tudi kot možnega Mermalovega naslednika. Se vidite v tej vlogi?

Mandat trenutne uprave družbe BTC bo trajal še poldrugo leto in pred nami je še precej projektov in aktivnosti. Veljamo za ambiciozno, prodorno in komplementarno upravo. Prepričan sem, da bomo ustvarjalni in razvojno naravnani tudi v bodoče. V vsakem uspešnem sistemu, ki ima željo po kontinuiteti, rasti in razvoju, se razmišlja o nasledstvu.

Tudi sami svoje znanje predajate mlajšim generacijam nadarjenih posameznikov. Kaj običajno svetujete mladim, ki si želijo postati vodje?

Mentorstvo, ki ga izjemno cenim pri gospodu Mermalu, se čutim dolžnega prenašati naprej. Tudi članica uprave Helena Petrin je z menoj sodelovala pri številnih projektih, zato je moje posvečanje mlajšim zagotovo tudi njuna zasluga. Tako sem na primer veliko sodeloval z Žigo Vavpotičem, ko je deloval še v okviru zavoda Ypsilon, saj mi je bil že takrat simpatičen in je vedno imel kup idej. Moje zaupanje vanj je dobilo še dodatno potrditev, ko je postal predsednik upravnega odbora družbe Outfit7. Tudi v okviru akcije »Slovenija – mentorska država« sem postal mentor določenim posameznikom, intenzivno pa sodelujem tudi z mag. Ajšo Vodnik, generalno direktorico AmCham Slovenija, še posebej v programu AmCham Young Professionals. Poleg tega v družbi BTC preko izobraževalnega programa BTC Campus, ki poteka v sodelovanju z  Zavodom RS za zaposlovanje in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter mestno občino Murska Sobota, izboljšujemo zaposlitvene možnosti mladih, vodilni delavci pa izvajamo tudi mentorstva za izbrane posameznike.

Moj nasvet mladim je predvsem: če v nekaj verjameš, to tudi delaj in pri tem vztrajaj. Bodi sistematičen in predvsem kredibilen. Na razgovorih omenjaj le tisto, v čemer si resnično dober. Sam sem velik zagovornik ekipnega dela, zato se mi zdi izjemno pomembno, da pri delu ne hodiš »preko trupel«, saj se ti to lahko hitro maščuje. Pomembno je biti ekipni igralec, a ciljno usmerjen. Kot velik navdušenec nad športom verjamem v športni duh, vedno poudarjam pošteno igro, fair play, ker se mi zdi, da se počasi izgublja. Pomembno je tudi, da mladi izkažejo pogum in da podjetju, v katerem si želijo delati, predstavijo svoje ideje. V podjetjih pa je treba mlade vzgajati in usmerjati. Veliko naj berejo, raziskujejo in se – še posebej, če delajo na področju trženja in marketinga – poskušajo postaviti v čevlje finančnika ali pravnika, saj je posel danes večplasten.

Kaj pa vi trenutno prebirate?

Trenutno berem knjigo The Rise and Fall of Nations (Vzpon in padec narodov) Ruchirja Sharme, pred kratkim pa me je navdušila knjiga Gerda Leonharda Technology vs Humanity (Tehnologija proti človeštvu).

Ste tudi velik podpornik športa in športnih dogodkov. Tudi družba BTC se je zapisala na svetovni športni zemljevid s podporo in organizacijo velikih športnih dogodkov, kot so Maraton Franja, svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem in ženska kolesarska ekipa BTC City Ljubljana. Kako se podpora športu ujema s poslanstvom BTC?

Konec januarja smo uspešno organizirali še eno tekmovanje v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem. Naš cilj je ozaveščati ljudi o pomembnosti žensk v športu in povečati priljubljenost ženskih skokov. Zelo smo si prizadevali tudi za to, da bi postali olimpijska disciplina.

Ker si želimo, da bi več ljudi kolesarilo in zdravo živelo, organiziramo Maraton Franja in podpiramo žensko kolesarsko ekipo BTC City Ljubljana. To je edina ženska profesionalna kolesarska ekipa, ustanovljena 2014, in je zgolj v štirih letih prišla v sam vrh svetovnega ženskega kolesarstva. Lani so se naše kolesarke uvrstile na 9. mesto na svetu na lestvici UCI in na 11. mesto na svetovnem tekmovanju Women's World Tour. V ekipi so predstavnice osmih držav, najboljša članica, Poljakinja Eugenia Bujak, pa je lani prejela slovensko državljanstvo, tako da imamo z njo resne namene na olimpijadi v Tokiu. Direktorica ženske kolesarske ekipe je Maja Oven, direktorica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v BTC.
Posredno smo s podporo in organizacijo športnih dogodkov želeli pomagati tudi našim partnerjem, ki prodajajo športno opremo. To dvoje smo odlično združili. Bil sem vnet zagovornik tega, da bi v BTC Cityju morali imeti vse športne ponudnike – Hervis, Intersport, Decathlon, Sport Direct in druge. Nekateri so sicer menili, da je to nemogoče, saj naj bi bila konkurenca prevelika, a se je izkazalo, da morda prav zaradi tega vsi delajo še boljše. Njihova skupna prodaja se je povečala, opažamo pa, da je tudi zaradi naših športnih projektov vse več ljudi športno aktivnih.

Kakšne komunikacijske kanale pa v največji meri uporabljate, da tako številne projekte, ki jih izvajate v družbi BTC, približate ljudem?

V prvi vrsti si želimo našim poslovnim partnerjem, ki delujejo na območju BTC Cityjev, omogočiti, da bi se njihovi izdelki čim bolje prodajali. V ta namen za obiskovalce na primer organiziramo dogodka Festival nakupov in zabave ter Nočno nakupovanje, pri čemer je še zlasti prvi poleg potrošnje osredotočen tudi na zabavo. Pri tem velja omeniti tudi našo posebnost v obliki izvedbe številnih dogodkov, ki jih pripravljamo in organiziramo v tesnem sodelovanju z izbranimi partnerji, kjer se lahko preko souporabe njihovih komunikacijskih kanalov še bolj približamo različnim ciljnim javnostim. Tu gre zlasti za vsebine s področja družbene odgovornosti, medgeneracijskega sodelovanja in različne poslovne dogodke – tudi v povezavi z našim ABC pospeševalnikom. S partnerji pa soustvarjamo tudi prodajno naravnane dogodke, ki so vezani na predstavitve aktualnih trendov in novosti najrazličnejših produktov, storitev in kulinarične ponudbe.

Glede na veliko število projektov, od katerih so seveda odvisni tudi posamični cilji, potrošnike razumljivo nagovarjamo preko ustrezne kombinacije različnih komunikacijskih kanalov, kot je na primer naša brezplačna revija BTC City Vodnik, zunanje oglaševanje, različne oblike digitalnega in tiskanega oglaševanja, televizijskega in radijskega oglaševanje ter tudi izdaje lastnih publikacij. Zelo smo dejavni tudi na področju družbenih medijev, še zlasti Facebooka, poslovno javnost pa nagovarjamo preko omrežja LinkedIn.

Moram reči, da nam večopravilnost, ki jo zahteva upravljanje tako velikega števila različnih projektov in kanalov, kar leži. Še zlasti pa sem vesel predanega dela sodelavcev, brez katerih ne bi bilo tudi tako kakovostno izpeljanih mednarodno odmevnih športnih dogodkov, kot sta to mednarodni kolesarski Maraton Franja BTC City in svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, ki oba pomembno prispevata k ugledu družbe BTC in krepita prepoznavnost blagovne znamke BTC City. Kakovostno delo nam pogosto pripisuje tudi stroka, zato je prav, da na tem mestu izpostavim tudi našo zadnjo mednarodno nagrado Zlato pero iz leta 2017, ki je bila podeljena za komunikacijsko odličnost programa spodbujanja kolesarjenja v Sloveniji.

Nedavno ste postali predsednik Gimnastične zveze Slovenije, ste pa tudi član upravnega odbora košarkarskega kluba Petrol Olimpija. Kaj vam osebno pomeni šport?

Prihajam iz zelo športne družine, moja mama je bila državna prvakinja v plavanju, oče je bil nogometaš, stric pa košarkar. To je zagotovo pripomoglo k temu, da sem treniral košarko in da sem aktiven član upravnega odbora košarkaškega kluba Petrol Olimpija. S športom se poskušam ukvarjati najmanj trikrat tedensko. Od pomladi do jeseni rad tečem, pozimi pa igram košarko in tenis.

Želim si, da bi določeni športi, kot so ženski skoki ali gimnastika, postali bolj prepoznavni in cenjeni. V okviru mojega predsedovanja Gimnastični zvezi Slovenije si bom najbolj prizadeval prav za to, da ta šport, ki zagovarja delo, vztrajnost in disciplino, približam ljudem.

Vprašanje, kako uravnotežiti poklicno in zasebno življenje, je v zadnjih letih čedalje bolj v ospredju. Kako se kot menedžer v velikem podjetju spopadate s tem izzivom?

V poklicnem življenju se zelo dobro počutim in tam vlagam tudi velik del časa in energije. Pa vendar, ob jasni določitvi delovnih prioritet in odgovornem ravnanju s časom, na visoko mesto postavljam kakovostno preživljanje časa s svojo družino. Vsi trije imamo radi naravo in športne aktivnosti. Z ženo pa se skupaj udeležujeva številnih poslovnih dogodkov. Tako združujem prijetno s koristnim in odgovorno slalomiram v okviru vsakodnevnih časovnic, pri čemer pa z vidika kakovostnega načina življenja dajem močan poudarek zdravemu in rednemu prehranjevanju. Posledično imam dobro izhodišče za vsakodnevno spopadanje z najrazličnejšimi izzivi.

Intervju je bil prvotno objavljen v 441. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]