• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Prihodnost bo boljša – in občutno drugačna

Aaron VanDevender je glavni znanstvenik v investicijskem skladu Founders Fund iz Silicijeve doline, ki je vložil tudi v slavni vesoljski projekt SpaceX. Zase pravi, da je tehnološki optimist. Čeprav so pred nami velike spremembe, bo prihodnost boljša, meni kvantni fizik, s katerim smo se pogovarjali na festivalu podjetništva Pioneers'18 na Dunaju.

Aaron VanDevender: »Ne smete razmišljati o tem, kako iti v korak z drugimi. Iz dveh razlogov: prvič, vašo pozornost nenehno moti to, kar počnejo drugi; in drugič, drugi se lahko popolnoma motijo.«

Pioneers'18 je konec maja na Dunaj ponovno pritegnil nekaj tisoč mladih podjetnikov z novimi idejami. Festival podjetništva vzbuja pozornost tudi tistih, ki imajo tvegani kapital, večjih podjetnikov, ki so pripravljeni vlagati v zagonska podjetja z novimi, tveganimi in potencialno obetavnimi poslovnimi načrti. Vlagatelji tveganega kapitala niso naivni, ne vlagajo naključno v mlade podjetnike z domiselnimi idejami.

Na Pioneers'18, ki je imel razstavni in konferenčni del, je bil eden od ključnih govorcev Aaron VanDevender, glavni znanstvenik investicijskega sklada Founders Fund. Ustanovitelj Founders Funda, ki od leta 2005 deluje s sedežem v San Franciscu, je Peter Thiel, slavni investitor v nove tehnološke družbe. Thiel je bil med drugim tudi eden od ustanoviteljev družbe PayPal (varen prenos denarja) in Palantirja (analiza velikih količin podatkov) in je že zgodaj investiral v Facebook in nekatere druge hitro rastoče družbe.

Founders Fund vlaga v podjetja po vsem svetu, v različnih fazah njihovega razvoja, od nastanka do poznejših naložb. Eden od njih je na primer Airbnb. Sredstva, ki jih ta sklad vlaga v posamezna podjetja, segajo od pol milijona do tristo milijonov ameriških dolarjev. Po naložbeni plati so zanj najbolj privlačna področja internet, biotehnologija, letalstvo in promet na splošno, energetika, finančne tehnologije, umetna inteligenca, računalništvo, robotika in medicina. Founders Fund zato potrebuje ljudje, ki razumejo znanost.

Aaron VanDevender je eden takšnih. Rodil se je leta 1979 v Albuquerquu v Novi Mehiki. Študiral je na slavnem Inštitutu za tehnologijo iz Massachusettsa (MIT), nato pa doktoriral iz kvantne fizike na Univerzi Urbana-Champaign v Illinoisu. Sodeloval je pri oblikovanju kvantnih računalnikov, kvantno mehanski teoriji za mikroskopske črne luknje in patentiral najhitrejše optično stikalo. Je eden od pionirjev joktotehnologije (yocto, krajšava y, je predpona za najmanjšo mersko enoto: 10-24), sodeloval pa je tudi pri razvoju nove generacije DNA-sekvenciranja. Široka znanstvena zanimanja VanDevendera vključujejo energetiko, biotehnologijo, nanotehnologijo in računalništvo. Poleg tega je profesionalni padalec.

V današnjem svetu je ogromno novih idej, znanstvenih, tehnoloških, poslovnih in drugih. Intuicija verjetno ne pomaga dovolj, da bi izluščila tiste, ki bi bile lahko tržno uspešne. Kako ugotovite, v kaj je vredno vlagati?

Temeljno načelo je, da nikoli ne bi smeli imeti dogmatskega pristopa. Veliko stvari je propadlo, ker so se o njih odločali na podlagi pobožne želje; tistega, za kar so mislili, da so, ne pa tega, kar so dejansko bile. Veliko idej se že na začetku zatre, saj ljudje preprosto še niso pripravljeni nanje.

Proces odločanja vključuje tri »škatle«. Prva je, da imate rešitev za problem, ki je zelo težak, in da je ta rešitev resnično prebojna. Pogosto naletimo na nekaj, kar je videti kot rešitev, vendar ne rešuje glavnega problema ali pa je samo videti kot rešitev problema, a ga ne rešuje. Drugič, morate verjeti v ekipo, v katero investirate, in biti prepričani, da so verodostojni za reševanje problema in uresničevanje vizije. Nenazadnje pa ne smete pozabiti, da je pogosto le majhna razlika med genialnostjo in norostjo. Morate vedeti, kaj je lepa ideja, a nerealna, in katera se lahko dejansko uresniči.

Človeštvo potrebuje veliko novih prebojnih idej, na primer pri zdravljenju raka, ki postopoma postaja učinkovitejše; pereča je tudi problematika novih energetskih rešitev, saj tu še ni prišlo do pomembnejših odkritij, le do določenih izboljšav. Kaj pričakujete na tem področju? Nove superbaterije?

Nisem preveč optimističen glede baterij. Če pogledate zgodovino baterij v zadnjih 120-ih letih, od leta 1880 naprej, lahko vidite, da se je njihova zmogljivost povečala le za približno dva odstotka na leto.

Res je, a morda bi v tej evoluciji lahko v enem samem trenutku naredili večji preskok.

Se strinjam, toda to so morda le naše pobožne želje, ki v resničnosti nimajo podlage. Seveda, če bo nekdo prišel z veliko rešitvijo na tem področju, bo nedvomno preoblikoval svet. Vendar bi se moralo zgoditi nekaj resnično dramatičnega, da bi spremenili 140-letni tok, v katerem nenehno uspevate tako, da »iztisnete« le še malo več.

Za katere tehnologije, ki so še v povojih, a se z njimi soočate kot vlagatelj, menite, da bi lahko močno spremenile določeno področje?

Smo prvi vlagatelji v SpaceX, ki dokazuje, da je vesolje mogoče doseči z znatno nižjimi stroški, s pomočjo zanesljivih letal, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

V turistične namene?

Na koncu tudi turistično. Vendar pa je največja vrednost pri tem možnost lansiranja satelitov, ki postajajo vse manjši. Sateliti so bili dragi projekti. Vsak je stal milijarde dolarjev, bili so zelo veliki in s številnimi odvečnimi pripomočki. Danes imate dejansko lahko že v svojem mobilnem telefonu vse podsisteme za satelitsko upravljanje. Vendar izkoriščanje tega ni smiselno, če ni poceni dostopa do sistema. Skratka, s tehnologijo SpaceX je mogoče postaviti veliko komunikacijskih, znanstvenih in drugih poceni satelitov v nizko zemeljsko orbito in ne kot prej »zlagati vseh jajc v isto košaro«.

Kdo vse vlaga v Founders Fund?

Poleg partnerjev imamo tudi zunanje vlagatelje. Smo eden od najuspešnejših skladov v Silicijevi dolini.

So vlagatelji že nestrpni?

Ne! Izbiramo vlagatelje, ki gledajo dolgoročno. Številni so institucionalni vlagatelji. Institucije imajo običajno dolgoročnejši pogled kot posamezniki.

Katere svoje naložbe imate poleg SpaceX še za uspešne?

Stem CentRx, podjetje za onkološko terapijo, je razvil vrsto zdravil, namenjenih subpopulaciji rakavih celic, imenovanih rakave matične celice. Te celice so odgovorne za številne mehanizme odpornosti raka na zdravila. Odpravljanje teh celic bi imunskemu sistemu omogočilo, da premaga raka.

Naj omenim tudi družbo Bolt Threads, ki je ponovno naredila pajkovo mrežo. Pajkova mreža je material, ki že od nekdaj navdušuje ljudi. Med drugim je šestkrat močnejša od jekla. Do zdaj ni bilo mogoče, da bi ga proizvedli, razen če bi zbirali pajke. Šalo na stran; pajki vam ne morejo dati tistega, kar bi si želeli. Zato je bilo smiselno genetsko analizirati pajka, ugotoviti, kateri geni so odgovorni za izdelavo vlaken svoje mreže in rešitve reproducirati v kvasu. Postopek je podoben pivovarskemu, le da rezultat ni pivo, temveč nov organski material.

V računalniški panogi pa obstaja podjetje, ki je spoznalo, da je v mikroprocesorjih mogoče manipulirati s svetlobo namesto s konvencionalnimi elektroni. S tem procesom je možno graditi računalniške in komunikacijske sisteme, ki jih do danes še ni bilo mogoče ustvariti.

Kakšno sporočilo ste predali mladim podjetnikom na Dunaju?

Da ne smejo razmišljati o tem, kako iti v korak z drugimi. Iz dveh razlogov: prvič, vašo pozornost nenehno moti to, kar počnejo drugi; in drugič, drugi se lahko popolnoma motijo. Zato se osredotočite na to, kar menite, da je dobro in to naredite. Ne poskušajte posnemati tistega, kar počne nekdo drug.

Se bojite apokalipse kljub razvoju znanosti in tehnologije – ali pa prav zaradi tega?

V bistvu sem tehnološki optimist. Mislim, da bo prihodnost boljša – ampak tudi zelo drugačna. Pri tem bo veliko izgubljeno, a tako pač je. Politiki so bili vedno kratkoročno usmerjeni, zato pa obstajajo tudi druge institucije za odpravljanje težav.

Članek je bil prvotno objavljen v julijski, 445/446. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]magazin.si.