• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Življenje ni naslonjač

Prejemnik nagrade za medijskega menedžerja leta 2017 je Peter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance, ki se je naziva resnično razveselil – in mu je celo v zadoščenje.

»Če hočeš imeti kakovostno občinstvo, moraš delati pametno in koristno vsebino, ki jo seveda varuješ z zidom, pred zidom in za njim analiziraš vedenje, prodajaš vsebino in potem tudi nove oglasne storitve.«

Iz vašega prvega odziva ob imenovanju za Medijskega menedžerja leta 2017 je bilo zaslediti, da ste se nagrade razveselili. Torej, kako se počutite?

Počutim se zelo dobro. Nagrade sem se res razveselil. Pomeni mi tudi nekakšno zadoščenje, saj so Finance številni novinarski in založniški kolegi, ki so še bolj mainstreamovski kot mi, politično tako levi kot tudi desni, vselej poskušali odrivati, nas narediti nerelevantne.

Se nagrada menedžerju medija v čemer koli razlikuje od nagrade »navadnemu« menedžerju?

V načelu niti ne. Tako kot vsa podjetja ima tudi večina medijskih svoje kupce, od katerih živimo. Sicer naj bi veljalo, da morajo medijska podjetja bolj kot druga uresničevati nekakšno višje družbeno poslanstvo, ampak v zadnjih letih se morajo tako rekoč vsa podjetja še toliko bolj poistovetiti z družbeno odgovornostjo in širšim poslanstvom. Brez tega gre danes le stežka in tako se večina nagrad približuje medijskim. Pa tudi vsi smo postali mediji.

Direktor časnika Finance ste od leta 2005. V teh dvanajstih letih je bilo na področju medijev v Sloveniji in svetu pestro kot še nikoli doslej. Rast, recesija, družbeni mediji, spremenjene bralske navade, lažne novice … Ni, da ni. Kako ste sprejemali spremembe in kaj ste se naučili?

Naučil sem se to, da se nič ne konča, in da bo vselej nekje spuščalo. Komaj zamašiš eno luknjo, je tu že druga. Naučil sem se predvsem to, da življenje ni naslonjač.

Ste verjetno edina časopisna hiša v Sloveniji, ki ima okoli 50-odstotni delež digitalnih naročnin in vam je na tem področju v primerjavi z vsemi drugimi založniki »uspelo«. Kako pogumni ste morali biti pri spremembah in kaj bi svetovali drugim založnikom, ki na tem področju capljajo za vami?

Vsi nam pravijo, da je nam lažje, ker imamo nišno vsebino. Vendar to ni res. Za vsebino na internetu ljudje bodo plačali, če bodo od nje občutili korist. Splošno poročanje, tudi o ekskluzivnih zadevah, in komentiranje sta postala domena brezplačnega, od približevanja kupčevim konkretnim potrebam pa se lahko nadejamo tudi denarja, ne samo pozornosti. To sicer ne pomeni, da v mediju, ki uspešno prodaja elektronske naročnine, ni ekskluziv, komentarjev, poročil, vse to se pričakuje, a denar se da, če ima medij več kot to, moraš imeti oboje, tako klasične novinarske informacije oziroma žanre, pametno, pregledno, poglobljeno,kritično, morda s kančkom humorja, kot tudi učinkovite servisne informacije, ki kupcu-bralcu pomagajo, da doseže neki cilj. In še nekaj: plačilni zidovi so nuja, a to ne pomaga kaj dosti, če nimaš znanja in tehnologije za spoznavanje kupcev in njihovih navad. In le tako lahko v igro vstopi tudi uspešno oglasno trženje na internetu.

Hočeš klike? Potem na internetu odpri vsebino, naredi jo predvsem slikovito in upaj, da bo kaj kapnilo v žep … Nekaterim to uspeva. Če hočeš imeti kakovostno občinstvo, moraš delati pametno in koristno vsebino, ki jo seveda varuješ z zidom, pred zidom in za njim analiziraš vedenje, prodajaš vsebino in potem tudi nove oglasne storitve.

In ne pozabimo: tisk ni mrtev, živi, je zanimiv tako za bralce kot tudi oglaševalce. Bi pa hitrejše umiral, če založniki ne bi vendarle spoznali, da ti ga brezplačna tiskana vsebina na spletu najeda do kosti.

Jezik Financ je živahen, slikovit, glasen, občasno »rumen«, gostilniški …, vsekakor nedolgočasen. Kako ste »razvijali« jezik in iz nevtralno-klasičnega prišli do rock’n’roll sloga in kako se nanj odzivajo bralci?

Mar ni normalno, da je jezik pojoč, čustven, za med ljudi? In da je, kar je še posebej pomembno pri množičnih medijih, priročen in praktičen? Pravzaprav nismo kaj dosti razvijali, delali smo le to, kar je normalno v normalnem medijskem svetu.

Se pogosto počutite zafrustrirane, ko opozarjate, svetujete, kričite … ob vseh možnih aferah, neumnih zakonih, imenovanjih … države ter politike, pa se nič – ali vsaj malo – ne spremeni?

Sam to frustracijo zelo dobro razumem. Ampak zavestno sem se odločil, da ne bom zafrustriran, ker me to ovira tako pri delu kot tudi v življenju. Rajši veselo vztrajamo in delamo še več za naše kupce koristnih stvari.

Pred nekaj leti ste izjavili, da pri razvoju medijev v prihodnosti veste le, »da nič ne veste«. Se vam danes kaj bolj dozdeva, kaj se bo z mediji dogajalo v prihodnosti?

Danes vem morda malo več kot nič. Mediji bodo in bodo donosni, če bodo ljudem znali rešiti tudi kakšen problem, jim konkretno pomagati oziroma jim lajšati bolečino in to s strastjo. In seveda – svoje kupce dobro poznali, analiza podatkov tu zna pomagati …

Uredniki, direktorji, lastniki medijev s kilometrino v Sloveniji so stari med 50 in 60 let, obenem pa večinoma poudarjajo, kako se želijo približati mlajšim, novim bralcem, ki pa jih ni in ni … Je priložnost zamujena in so si mlade generacije ustvarile svoje medije?

Priložnost ni zamujena, le kupce in njihove potrebe je treba živeti.

Videti je, da poslovni svet še naprej »nagrajuje« agresivne, brezkompromisne menedžerje, ki si upajo hoditi po robu, medtem ko se morajo bolj razumni, umirjeni, odprti, umikati. Kaj menite?

S tem se ne bi mogel strinjati. V menedžmentu se vse bolj ceni čustvena inteligenca. Prej bi rekel, da se ni ustavil trend nagrajevanja mačističnih politikov.

Aktivni ste tudi v drugih državah, na Poljskem, Hrvaškem, v evropskem združenju poslovnih založnikov EBP… So njihove težave »naše« težave in naše njihove?

Slovenci radi o sebi mislimo, da smo nekaj posebnega. Mogoče je to res v nekih niansah, to velja tudi za vse trge, ampak v načelu so si trgi, spremembe in navade veliko bolj podobni, kot bi si radi mislili. 

Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski, 438. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]