• Facebook
  • Twitter
  • RSS

5 »predsedniških« z Andražem Zorkom

Predvolilna tekma je v polnem zagonu, v »pogonu« pa so tudi raziskovalci javnega mnenja. O nenavadnostih letošnje predsedniške tekme, napakah merjenja in razlikah med generacijami volivcev smo se pogovarjali z Andražem Zorkom, ustanoviteljem in partnerjem v družbi Valicon.

Ali v kontekstu letošnjih volitev opažate kaj posebnega, nenavadnega?

Nenavadno, morda ironično je to, da smo pred začetkom kampanje veliko slišali in brali o domnevni nepomembnosti funkcije predsednika, nato pa dobili devet kandidatov. To je ponovitev do zdaj največjega števila kandidatov na predsedniških volitvah (leta 2002 jih je bilo enako število).

Največji izzivi za raziskovalce pri napovedih rezultatov predsedniških volitev?

Trenutno kaže, da bo največji izziv tokratnih volitev napoved verjetnosti zmage Boruta Pahorja v prvem krogu. Medtem ko določene raziskave že kažejo v to smer in mu, na podlagi projekcij med tistimi, ki trdijo, da se bodo zagotovo udeležili volitev, napovedujejo zmago v prvem krogu. Sam bi bil nekoliko bolj previden. Zgodovina meritev kaže, da omenjeni volivci, četudi trdijo, da se bodo volitev zagotovo udeležili, tega ne realizirajo stoodstotno. Poleg tega ima aktualni predsednik visoko podporo med mladimi, ki so najmanj zanesljivi udeleženci volitev. Hkrati je visoko priljubljen, kar pa se ne odrazi nujno na enak način na voliščih. Drugi izziv pa bo, očitno, napovedati vrstni red od tretjega mesta navzdol, saj so tam razlike zelo majhne.

Pred letom ste poudarjali težavo anketiranja po telefonu in nedostopnosti mlajših. Kaj opažate v letu 2017, so razlike v dostopnosti med generacijami še večje?

Trend se tu ni spremenil, telefonske ankete so tako rekoč preteklost. Napovedovanje rezultatov volitev (ali kakšnega drugega družbenega fenomena) na osnovi telefonskih anket je potencialno pristransko. Tudi zato je bila za marsikoga presenetljiva uvrstitev (takrat še Združene) Levice v DZ na volitvah leta 2014. Za nas pač ne, saj so naše spletne meritve to stranko ves čas uvrščale v parlament. To stranko so v veliki meri podprli prav mladi iz urbanih središč, ki preko telefona niso dosegljivi.

Katere so največje napake medijev pri objavljanju in predstavljanju statističnih podatkov?

Na žalost še vedno ves čas iste. Predvsem pa tolmačenje statistično neznačilnih razlik, ki so lahko zgolj posledica nihanja v okviru določene velikosti vzorca. Govorimo o rasti ali padcu podpore, ko se na primer neki stranki ali kandidatu rezultat spremeni z 2,5 na 2,7 in se to tolmači kot rast. V zadnjem času, ko se pojavlja več spletnih meritev, pa pogrešam navedbo osnovnih metodoloških podatkov, kako so bili podatki zbrani. Najhujši primer so seveda glasovanja na spletnih straneh ali v televizijskih oddajah oddajah, ki se predstavljajo kot ankete, ker to seveda niso.

Kdo bo zmagal?

»Ni konec, dokler ni konec«. No, vseeno se zdi, da ni kandidata, predvsem pa ustrezne podpore med volivci, ki bi lahko na tokratnih volitvah premagal Boruta Pahorja. Koalicija volivcev SD – SDS ter vseh tistih, ki jim je Pahor kot osebnost preprosto najljubši, se zdi nepremagljiva. Kakršen koli drug rezultat bi bil veliko presenečenje. Drži tudi, da se prav Pahor verjetno najbolj zaveda, kako premagljiv je lahko navidezno nepremagljiv kandidat. Na prav takšen način je tudi sam zmagal pred petimi leti. Zato njegov štab ne bo ničesar prepustil naključju.