• Facebook
  • Twitter
  • RSS

PRO.PR: Vzroki populizma se pogosto skrivajo tudi v apatiji

Danes se v Termah Tuhelj na Hrvaškem začenja 15. konferenca PRO.PR, ki jo redno obiskujejo tudi številni vodilni praktiki s področja odnosov z javnostmi iz Slovenije. Do sobote bodo na konferenci nastopili številni mednarodni in regijski strokovnjaki. Pred začetkom konference smo se pogovarjali s prvim človekom konference PRO.PR Danijelom Koletićem.

MM: Na 15. konferenco PRO.PR ste spet privabili številne izredne predavatelje. Katerih se najbolj veselite in kako se počutite tik pred začetkom konference?

Danijel Koletić:Ponosen sem in malo v stresu. Vsi, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov, vedo, o čem govorim. Za nastope predavateljev je bilo potrebno veliko energije, z nami pa bodo nekateri svetovni strokovnjaki, kot so Bryson Thornton, John Shield in Francis Igham, ter tudi regionalni specialisti, kot sta Jelena Šarenac in Goran Pivarski. Petnajst let ni malo. Z veliko strasti, ljubezni in vere pa je mogoče vse.

MM: Ena od tem konference, ki se ji veliko posvečajo tudi po vsem svetu, je vprašanje »populizma«. Kje so po vašem mnenju vzroki zanj in kako bi se morala tega vprašanja lotiti pr stroka?

DK:Na žalost je populizem v naši regiji vezan predvsem na politični populizem. Javnost želijo s sporočili zavesti. V komunikacijah bi morali biti vsi, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, pozitivno usmerjeni.  Pred nekaj leti so stroki zavladali družbeno odgovorni projekti, ki pa so se – kljub temu, da jih je še vedno veliko – danes nekoliko porazgubili. Podjetjem uspeva preko kampanj pozitivna sporočila še vedno prenašati, manjši projekti pa se v poplavi informacij izgubijo. 

Do populističnih projektov prihaja predvsem v času hitrih družbenih sprememb. Stroka odnosov z javnostmi bi morala poskrbeti za promocijo pozitivnih strani populizma in pomagati pri pozabljenih ciljnih skupinah. Vzroki populizma se na žalost pogosto skrivajo tudi v apatiji. Ljudje so ugotovili, da se morajo posvečati predvsem sebi, ne pa politiki, saj politika ne sledi željam in potrebam državljanov. 

MM: Aktualne težave Agrokorja skozi oči odnosov z javnostmi? Bi jih lahko z boljšim komuniciranjem lažje reševali? Kako ocenjujete delo njihove službe za odnose z javnostmi?

DK:Agrokor je od ustanovitve naprej postavljen horizontalno. Ocenjujem, da zaradi tega ljudje v podjetju niso mogli komunicirati tako, kot narekuje stroka. Lastnik je vodil dialog po sistemu »molk je zlato«. Do krize pa je prišlo po popoldanskem, tajnem srečanju na vladi.  Ne glede na to, ali bodo to priznali ali pa ne, bi se dalo krizo komunicirati drugače, če bi lastnik dovolil, da se o nastalem položaju komunicira na profesionalni način.

MM: Koliko ljudi iz Slovenije pričakujete na konferenci?

DK:Na letošnji konferenci PRO.PR bo sodelovalo več kot 30 predstavnikov iz Slovenije. Konferenca poteka v neposredni bližini Slovenije. Pri čemer moram opozoriti, da nikoli nismo želeli biti največji dogodek. Želimo, da se udeleženci konference počutijo skladno z našim motom »Networking in motion«, ne pa kot številke. 

MM: Konferenco vsako leto selite iz kraja v kraj. Plusi in minusi glede organizacije?

DK:Veseli me, da ste to opazili. Selitev je vsako leto poseben izziv. Minus je nepoznavanje posameznih lokacij in tržišč, plus pa v tem, da lahko udeleženci spoznavajo različne države, kraje in prizorišča. PRO.PR je najstarejši mednarodni komunikacijski dogodek v regiji na področju odnosov z javnostmi, stroko so v posameznih državah prvič spoznali prav preko nas.

Več o konferenci: http://www.pro-pr.com