• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Ljudje kupujejo ideje in ne oglasov

Brez jasnega odgovora na ključno vprašanje »zakaj« ni zgodb o uspehu, je prepričan ugledni ameriški marketinški strokovnjak Joey Reiman. S svetovalcem pri razvoju blagovnih znamk smo se pogovarjali po predavanju v Ljubljani, kjer je nastopil na povabilo podjetja Boston Consulting Group. Mimogrede, ste se kdaj na vso moč trudili na kratko opredeliti marketing? Reiman ima odgovor za vas.

Joey Reiman je svojo karierno pot začel v oglaševanju in pozneje ustanovil lastno agencijo. Danes s podjetjem Brighthouse globalnim korporacijam pomaga pri določanju ciljev in namena delovanja.

Začetki vaših poslovnih uspehov segajo v oglaševanje. Nam lahko zaupate, zakaj ste se odločili nadaljevati poklicno pot kot svetovalec?

Le v redko kateri drugi industriji se lahko bolj zabavate kot v oglaševanju. Na začetku moje poti v oglaševanju je bilo govora le o kreativnosti. Raziskav skorajda ni bilo, motor industrije pa so bili kreativni ljudje. Šlo je za način izražanja daru posameznika na račun prodajanja stvari. Osebno mi predvsem prodajni del sčasoma ni bil več blizu. Dobil sem občutek, da bi svoje darove lahko unovčil drugje. Preprosto sem si želel, da bi s svojim podjetjem pozitivno vplival na življenja ljudi. Kot sem zapisal v knjigi Razmišljanje za življenje (Thinking for a living), ljudje kupujejo ideje in ne oglasov. Preprosto povedano, podjetje Brighthouse sem ustanovil, ker sem želel pomagati podjetjem pri izboljšanju življenj ljudi. Zelo nora ideja, ki se danes ne zdi več nora.

Bodo podjetja v prihodnosti potrebovala oglaševalske agencije?

Ne. Podjetja bodo potrebovala agencije sprememb in ne oglaševalskih agencij. Agenti sprememb so najpomembnejši ljudje na planetu. V primeru agencij in agentov sprememb gre za dva zelo različna konstrukta. Naj vam ponazorim s primerom. Ljudje se prvotno radi povezujemo in tu se skriva razlog Facebookove priljubljenosti. Ljudi pomaga povezovati med seboj in ne s stvarmi. Podobno zdaj to počne tudi Amazon. Gre za delovanje v duhu človeštva. Dobrine je treba znati pakirati in ne prodajati pakiranih dobrin. Veliki konglomerati so upravičeno zaskrbljeni.

Svetujete direktorjem in menedžerjem največjih podjetij. Kako se kot globalne korporacije prilagajajo tako velikim spremembam?

Moje mnenje je, da so največja podjetja zaslužna za največje spremembe. Pomislite, nekatera so večja od manjših držav. Nosijo določeno odgovornost do ljudi. Sam verjamem, da bo posel sčasoma prevzel vlogo vlad. Največji premik vidim od življenja posla k poslu življenja. Gre za megalomanski preskok. Dvesto let smo se osredotočali le na življenje posla. Najpomembnejši so bili pojmi, kot so oskrbovalna veriga, izdelki in tudi drugačnost. Preskok terja osredotočenost na ljudi oziroma na preskok z drugačnosti na spremembe. Podjetja, zaslužna za največ sprememb, tudi največ zaslužijo in so najpomembnejša.

Bi lahko enako dejali za svet medijev?

Mediji bodo slej ko prej postali brezplačni. Na neki način so že, le poglejte družbene medije. Drugače je z vsebino, ki bo plačljiva. Uspešni bodo ustvarjalci vsebin. Nasprotno zaposlene v medijih čaka težka prihodnost.  

Ustvarjanje dobrih vsebin je v zadnjih nekaj letih močno povezano s pripovedovanjem zgodb. Pri tem trdite, da bi pripovedovalci bolj kot svoj »kaj« morali iskati svoj »zakaj«.

Ni težko ugotoviti, kaj počnemo. Na primer, vi ta trenutek z menoj opravljate intervju (smeh). Vprašati bi se morali, zakaj to počnete. Poznavanje odgovora na to vprašanje vam bo omogočilo odločilno prednost pred drugimi. Na poslovni šoli svojim študentom vedno znova dopovedujem tri načela. In sicer, počnite, kar vas veseli; vedite, v čem ste dobri; in pomagajte sočloveku. Večina ljudi tu naleti na težave. Ko najdete svoj »zakaj«, ste našli življenje. Če poznate zgolj svoj »kaj«, imate najbrž službo. Če imajo ljudje na izbiro službo, kariero ali življenjsko poslanstvo, bodo vedno izbrali poslanstvo. Jaz temu rečem življenje. Žal ima ogromno mojih prijateljev službe in kariere, a še vedno iščejo svoje poslanstvo. Napočil je čas za »zakaj«.

Je to vaš nasvet  milenijevcem?

Dobil sem ga ravno od milenijevcev. Podatki kažejo, da bi jih 90 odstotkov zlahka prestopilo od ene blagovne znamke k drugi. Poleg tega so raje v vlogi prostovoljca kot pa zaposlenega, če verjamejo v blagovno znamko. Pomen jim je pomembnejši od denarja. Zame ta ugotovitev predstavlja prihodnost človeštva. Osebno bi stavil na milenijevce. Rešili bodo svet.