• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Srbsko poznavanje smučarskih skokov

Smučarski skoki so zelo slovenska zadeva. Zelo, zelo slovenska. So tudi v središču Mercatorjeve akcije »Skočite v Mercator, podprite skakalce«. Vedeli ali ne, ustvaril jo je srbski kreativni direktor in pisatelj Slavoljub Stanković. Zanimalo nas je, kako se je pri snovanju kampanje soočil s pomembnim delom naše kulture in prehodom iz agencije na stran naročnika.

Slavoljub Stanković je diplomiral iz filozofije, nato pa se je na Univerzi umetnosti v Beogradu »specializiral« za oglaševanje. Kot tekstopisec je pred prihodom v Mercator delal v agenciji Communis DDB v Beogradu.

Nedavno ste pomagali ustvariti Mercatorjevo akcijo »Skočite v Mercator, podprite skakalce«. Je bilo težko delati na kampanji, ki je tako zelo specifična? Težko bi bila bolj »slovenska«.

Srbija je dobra v košarki, tako da nekaj o skokih le vem (smeh). Seveda se šalim. Ustvarjanje kampanje je skupinsko delo. Kolegi iz Mercatorja so sodelovali v vsaki fazi njenega nastajanja. Akcija je zelo dobra ideja in traja že dve leti. Nekaj olajševalnih okoliščin je torej le bilo. Svoje delo je odlično opravila tudi produkcijska ekipa na čelu z režiserjem Alešem Verbičem. Seveda ima vsak trg svoje značilnosti, določena pravila pa veljajo za vse. Na primer tako imenovani KISS (»Keep it Simple, Stupid«). Pri delu se poskušam držati dveh pristopov. Vem, da ne vem, je prvi. Drugi pa je, da vem za nekoga, ki ve.

Če so naše informacije točne, ste v Communis DDB ustvarjali kampanje za še enega trgovca - IDEA. Kako bi primerjali komunikacijo trgovcev v Sloveniji in Srbiji? 

Sodeloval sem z več trgovci na trgih s področja nekdanje Jugoslavije. Razlike seveda so. Srbija je večji trg, Slovenija ima več denarja, na Hrvaškem je močnejša poletna sezona. Komunikacije pa ne usmerjajo le priložnosti na trgu. Mercator je najboljši sosed; Beograd je mesto, kjer nastane nova IDEA; Konzum gre z nami čez življenje. Iz teh citatov je mogoče razbrati filozofije blagovnih znamk. To so ključne razlike. Delo na kampanji zelo spominja na pisanje romana ali zgodbe. Za pisanje poezije pravijo, da se je treba držati besed. Tema bo prišla sama od sebe. Pisanje v oglaševanju je bolj podobno pisanju proze. Držite se teme oziroma blagovne znamke, besede bodo prišle same od sebe.

Ko smo že pri oglaševanju... Delali ste v agenciji Communis DDB. Sedaj ste prešli na drugo stran.

Kot pisatelja smo me spraševali, kako lahko delam v oglaševanju. Sliši se kot neke vrste degradacija umetniškega daru. Zdaj me sprašujejo, kako lahko delam v korporaciji. Kot da sem izdal oglaševanje. Preživljam se s pisanjem romanov in oglasov, kar se zaenkrat ni spremenilo. Ni mi bilo vseeno. K odločitvi sta pripomogli dve izjemni osebi v podjetju, in sicer Iva Balent (direktorica korporativnega marketinga v Agrokorju 
in Mercatorju, op. p.) in Aleksandar Seratlić (Mercatorjev izvršni direktor, op. p.). Že prvi dan sem dobil občutek, da sem na pravem mestu. Za vsak primer sem imel prva dva meseca v omari pripravljeno torbo za odhod. Zdaj sem v podjetju kakšno leto in izkušnja je neverjetna. Po eni strani delam, kar sem vedno delal. Po drugi strani pa se je vse spremenilo. Iz prve roke dobivam informacije o težavah ljudi in motnjah v komunikaciji. Uživam zaupanje ljudi. Veliko novega sem se naučil o poslu, ki sem ga domnevno dobro poznal.

Veliko podjetij zaposluje kreativne direktorje. Kreativno delo tako ostaja v hiši. Kaj menite o tej vedno pogostejši praksi?

Obstaja precej stereotipov. Naročniki naj bi samo spraševali, agencije pa odgovarjale. Nihče si ne lastni kreativnosti. Ne vem, kako je v drugih podjetjih, toda Agrokor ima ogromno blagovnih znamk. Tržno komuniciranje poteka neprestano, navzven in navznoter. Kreativnost je zato potrebna na vseh nivojih. Oblikovalci in tekstopisci v hiši še ne pomenijo konec sodelovanja z agencijami. Ravno nasportno. Agencije naročnika tako lažje razumejo in s tem razvijajo boljše rešitve.