• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Gal Erbežnik: Danes se dela več

Žiriji 26. Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF) bo predsedoval Gal Erbežnik, svetovalec za kreativno odličnost in eden najboljših kreativnih direktorjev v Sloveniji. V eni izmed ljubljanskih kavarn smo se z njim pogovarjali o lanski kretivni beri, sloganu »Manj reklam, več oglasov« in dejstvu, da je v letošnji žiriji SOF-a le ena ženska predstavnica.

Gal Erbežnik je v svoji karieri sodeloval z različnimi oglaševalskimi agencijami, nazadnje je bil izvršni kreativni direktor pri Publicisu. Zadnja leta deluje samostojno in v okviru Zavoda za besede in misli. Pohvali se lahko s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami, med katerimi je tudi edina velika nagrada Zlatega bobna v Sloveniji v zadnjem desetletju. Večkrat je bil del žirij oglaševalskih nagrad in festivalov, kot so Effie, New York Festivals, Zlati boben in tudi že SOF.

Kako ocenjujete napredek slovenskega oglaševanja oziroma kreativno bero v letu 2016?

Glavni napredek, ki ga opažam, je, da se dela več. Ali se dela tudi bolj kakovostno? Tega ne vem. Nedvomno se bo zaradi večjega števila del dvignila tudi kakovost. Tudi na letošnjem SOF-u bi se to po mojem mnenju to moralo poznati.

Kako bi trenutno raven kreativnosti v Sloveniji primerjali z regijo?

Trend, ko smo bili slovenski oglaševalci najnaprednejši v regiji, se je obrnil že pred leti. Zdaj bomo zadovoljni, če bomo držali enako raven kakovosti v primerjavi z regijo.

Letošnji slogan SOF-a je »Manj reklam več oglasov«. Kako si ga razlagate?

Mene so že na fakulteti učili, da ima beseda reklama velik slabšalni prizvok. Pravo, kakovostno tržno komuniciranje se imenuje oglaševanje. Kar zadeva mene, jaz nikoli nisem delal reklam (smeh), od fakultete naprej delam oglase. Všeč mi je, da je to zdaj splošno privzeto.

Pogosto se govori in piše o tem, da smo kot potrošniki danes bombardirani z oglasi. Kako se danes pritegne pozornost?

Tako kot vedno sta dva načina. Lahko sicer govorimo o strategijah potiska (»push«) ali potega (»pull«), toda sam vidim dve možnosti. Lahko si najbolj glasen ali pa najbolj drugačen. Drugačnost je načeloma cenejša, je pa zato bolj tvegana.

Menite, da se oglaševalci v Sloveniji v zadnjih letih bolj opogumljajo za »tvegane« akcije?

To je mogoče opaziti, vendar preredko. Zelo bi bil vesel, če bi bilo tega več. Vendar pa je normalno, saj gre za zaupanje med naročnikom in agencijo, ki ne more nastati od danes na jutri. Tudi nedavna recesija ni pozitivno prispevala k temu, da bi si naročniki drznili več. Pustimo se presenetiti. Jaz nisem obupal tudi zaradi tega, ker nekateri prav zaradi pomanjkanja sredstev začnejo razmišljati drugače.

Torej bi lahko rekli, da so kriza in manjši proračuni nekakšna budnica?

Na žalost se mi zdi, da je kriza služila kot nekakšen inštrument, da so proračuni ostali nizki. Zanimivo je, da potrebuješ samo en razlog, da se proračuni znižajo. Pozneje ne potrebuješ več utemeljitev, zakaj so ostali nizki. Krize ni več, proračuni pa so ostali v »kriznem« letu 2013.

Marsikdo se je ob razkritju članov žirije letošnjega SOF-a obregnil ob dejstvo, da je Katja Petrin Dornik edina ženska v žiriji.

Predsednik ni več tisti, ki izbira člane žirije, torej sam kot predsednik pri izbiri nisem bil udeležen. Bi si pa zagotovo želel več žensk v žiriji. Kreativno delo nasploh se mi zdi precej bolj uspešno, če je v ekipi enakomerna zastopanost obeh spolov. Na ta način pride do nekakšnega ravnovesja pri kreativnih naporih, kar je nadvse koristno. Gre za kombinacijo ženske in moške energije, ki je precej učinkovitejša od preveč »testosteronske« ali preveč ženske kombinacije.

Kaj za vas pomeni žiriranje?

Zame je to vedno priložnost pridobivanja novega znanja. In sicer ne v smislu, da vidim oglas in rečem »vau, tudi jaz bi rad nekaj takega naredil«. Po pregledu tako dobrih del kot tudi napak ustvarjalcev tudi sam začneš razmišljati, kaj bi sam pri tem naredil drugače. Porajajo se ti misli, kot na primer »kaj bi bilo lahko boljše?« in pa »tole je bilo res dobro, tudi sam se moram bolj potruditi v tej smeri«. Hkrati je dobro, ker nisi neposredno vpleten in lahko ocenjuješ objektivno ter se tudi več naučiš. Res je, da se največ naučiš na lastnih napakah, ampak kot žirant se lahko naučiš na napakah in uspehih drugih.