• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kombinacija dobrega namena in mobilne igre, ki odlično deluje

Na Zlatem bobnu smo ulovili zelo obleganega kreativnega direktorja leta, Vasilija Ćorluko, izvršnega kreativnega direktorja v makedonski oglaševalski agenciji Saatchi&Saatchi Macedonia/Publicis One, kjer so se domislili mobilne igre Sea Hero Quest za svojega naročnika Deutsche Telekom. Njegovo poslanstvo je namreč v deljenju najlepših spominov, ki pa jih demenca spodjeda.

Kako ste zadovoljni z rezultati mobilne igre Sea Hero Quest?

V začetku smo ciljali na sto tisoč uporabnikov, ki bi preizkusili igro, da bi imeli dovolj podatkov za doseganje statistične značilnosti. Izkazalo se je, da je bilo že prvi dan zabeleženih tristo tisoč prenosov, tako da smo morali pozneje ciljati na pol milijona uporabnikov, vendar pa smo nato milijon prenosov dosegli že v prvem tednu. Zelo smo bili presenečeni nad rezultati, saj ob predstavitvi mobilne igre danes nikoli ne veš, kaj pričakovati. Toda po zaslugi veliko vloženega dela – od briefa pa do predstavitve je trajalo približno 18 mesecev –, imamo zdaj »osnovni« cilj sto tisoč uporabnikov dosežen vsak teden. Trenutno ima igra skoraj dva milijona in pol uporabnikov, na neki način pa zdaj živi svoje življenje, saj jo uporabniki priporočajo svojim znancem, o njej pa pišejo tudi mediji. Ko se je nabrala takšna množica uporabnikov, je bila rast v celoti organska. Očitno kombinacija dobrega namena in igre deluje.

Zakaj menite, da so družbeno odgovorne kampanje tako uspešne na oglaševalskih tekmovanjih?

To je zelo dobro vprašanje, ki se po mojem mnenju nanaša na celotno panogo. Če ste spremljali predavanje Emme Wilkie (direktorica britanske publikacije The Gunn Report Emma Wilkie je na svojem predavanju na Zlatem bobnu predstavila analizo dvajsetih najbolj uspešnih kampanj na svetu, op. p.), ste lahko videli, da je imela velika večina kampanj vključeno družbeno komponento. Menim, da takšnih kampanj ne bi smeli opredeljevati kot dobrodelne, temveč kot kampanje, ki imajo vključeno družbeno komponento.

Od blagovnih znamk se danes nekako pričakuje, da vsaj malo izpostavljajo probleme v družbi. Potrošniki so precej bolj zahtevni in ni dovolj, da jim zgolj nekaj prodajaš. Če pogledate na primer kampanjo kozmetične znamke Dove, boste videli, da ne gre le za izdelek, temveč poudarjajo pomen lepote oziroma drugačnosti pri vsakem človeku. Očitno je, da gre za trend ne le v oglaševanju, temveč tudi v družbi, in meje med družbeno odgovornimi kampanjami in drugimi se vedno bolj brišejo, kar se bo po mojem mnenju nadaljevalo tudi v prihodnosti. Po toliko letih v oglaševanju se vprašaš, ali ima promocija tarif in kreditnih kartic v tvojem življenju sploh neki globlji pomen. Ne predstavljam si odgovora na vprašanje, ko bi me moj dveletni sin čez dvajset let vprašal: »Kaj si počel ves ta čas? Prodajal si tarife?«

Ob takšnih kampanjah pa občutiš zadoščenje. Moja osebna filozofija je, da se vzpostavi novo ravnovesje s širšim pogledom na družbo tako pri naročnikih kot tudi v panogi nasploh.

Ali v vaši agenciji kampanjam s poudarjeno družbeno noto tudi sicer posvečate posebno pozornost?

Kot sem že dejal v prejšnjem vprašanju, tega ne bi obravnaval ločeno. Mislim, da se da vključiti družbeno komponento v vsak brief. To je seveda težje pri kampanjah, ki jih moraš ustvariti v enem tednu in so rezultati zelo merljivi. Naša naloga zato je, da pogledamo na problem s pravega zornega kota in obravnavamo vloge naročnika in agencije nekoliko širše ter skupaj najdemo rešitev, ki je bistvena za celotno družbo. Menim, da moraš biti iskren s seboj: če delaš v oglaševanju le zaradi nagrad, se boš kaj hitro izpel.