• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Psihologija videa ali zakaj morate video vključiti v svoj marketinški splet

Kdaj ste se ob ogledu filma nazadnje nasmejali do solz ali pa zaradi ganljivega prizora zmočili nekaj robčkov? Se vam je kaj podobnega že zgodilo ob pogledu na fotografijo ali celo prebrano besedilo? Morda se spomnite kakšnega primera, a zagotovo ni tako pogost kot prvi. Video ima pač to moč.

Najbolj učinkovita komunikacijska strategija blagovne znamke je naravnana tako, da ciljno skupino obvešča oziroma izobražuje ali zabava, spravlja v smeh oziroma vpliva na čustva. In video to počne precej bolje kot slika.

Pametni telefoni in druge mobilne naprave so omogočile, da ima zdaj vsak od nas v svojem žepu ali torbici mini televizor, ki predstavlja takojšen pogled v svet, kar je povzročilo, da čas, ki ga spletni uporabniki namenjajo video vsebinam, iz leta v leto strmo narašča – raziskave poročajo kar o 100-odstotni rasti vsako leto.

Video trendi

Pa si poglejmo še nekaj statistik, ki govorijo o trendih uporabe video vsebin.

Na tedenski ravni si video vsebine ogleduje kar 78 % vseh uporabnikov na spletu, vsak dan pa si jih ogleduje okoli polovica uporabnikov globalnega spleta.

O tem, kako priljubljene so postale video vsebine, govori tudi podatek o tem, da je YouTube druga najbolj obiskana spletna stran Googlove mreže in da njeni uporabniki ogledom videov namenijo kar milijardo ur dnevno.

Facebook je napovedal, da bo do leta 2021 postal video platforma (brez tekstovnih objav), s čimer si želijo še bolj približati svojim 75 milijonom uporabnikov, ki si dnevno ogledajo več kot osem milijard video vsebin.

In če se na tem mestu sprašujete, kaj je bilo prej – kura ali jajce oziroma družbena omrežja, ki so začela s trendom video vsebin, ali potrebe uporabnikov po tovrstnih vsebinah, naj vam odgovorim, da slednje.

Videi so namreč najljubša oblika vsebin uporabnikov različnih družbenih omrežij in kar 85 % si od podjetij želi videti še več video vsebin, 75 % uporabnikov pa bi kot obliko izobraževanja o izdelku raje izbralo video kot besedilo.

Večina marketingerjev verjame v učinke, ki jih ima video na potencialne in obstoječe stranke, in kar 87 % jih napoveduje, da bodo v letošnjem letu v svojih strategijah uporabili vsaj eno video vsebino.

Kaj pa vi? Če še niste popolnoma prepričani, zakaj bi video morali vključiti v svoj marketinški splet, berite naprej (k branju pa seveda vabljeni tudi vsi, ki potencial videa že pridno izkoriščate – tako si boste potrdili, da ste na pravi poti).

Kako učinkovit je video?

Če boste na svojem poslovnem profilu na Facebooku objavili video, bo ta organsko (neplačano) dosegel kar 135 % več uporabnikov, kot pa če objavite fotografijo, medtem ko bo vaš video na LinkedInu v povprečju prejel kar trikrat več odzivov uporabnikov kot tekstovna objava.

Tudi Google vas bo za uporabo videa na spletni strani dobro nagradil, in sicer je verjetnost, da se bo vaša spletna stran prikazala na prvi strani rezultatov iskanja, v tem primeru kar 53-krat večja, organski obisk svoje spletne strani pa lahko tako povečate kar za 41 %.

Video vpliva na zapomnljivost sporočila; v primerjavi z besedilom je verjetnost, da si bodo uporabniki zapomnili glavno sporočilo, kar 95 % višja.

Imate spletno trgovino?

Z videem na pristajalni strani lahko konverzijsko stopnjo zvišate celo do 80 %, uporabnike pa boste v povprečju na strani zadržali kar 88 % dlje časa.

Po podatkih raziskave Pardon the Disruption: The Impact of Video Marketing (Oprostite za prekinitev: vpliv video marketinga) prihodki blagovnih znamk, ki v svoji marketinški strategiji uporabljajo video vsebine, rastejo kar 49 % hitreje kot pri blagovnih znamkah, ki videa ne uporabljajo.

Kaj pa B2B?

70 % B2B kupcev si v času med raziskovanjem in odločitvijo za nakup ogleda vsaj en video.

B2B marketingerji lahko z dobrim videom na letni ravni pričakujete kar do 66 % več kvalificiranih stikov.

Že pred leti je veljalo, da je torek dopoldne (med 7. in 11. uro) najbolj optimalen čas za pošiljanje e-novic in enako velja tudi za oglede video vsebin, ki naj bi prav sredi tedna prejele največ ogledov.

Če boste video vključili tudi v svoj e-novičnik, pa lahko pričakujete kar med 200 % in 300 % višjo stopnjo klika, CTR.

Do tu ste verjetno že dobili občutek, da ima video velik potencial in da je lahko izredno učinkovito marketinško orodje.

Zdaj pa k bolj pomembnemu vprašanju.

Zakaj je video tako učinkovit?

Dejstvo št. 1: Naši možgani imajo raje gibanje.

Ljudje smo v osnovi vizualna bitja in razlaga, zakaj ste pogled najprej usmerili na desno stran, se opira še na prazgodovinski čas, ko so ljudje živeli v jamah – moški so lovili živali, ženske pa so se ukvarjale z nabiralništvom. Glede na vse možne nevarnosti, ki so prežale na takratne prebivalce, je bilo za preživetje ključnega pomena, da so človeški možgani pozornost namenili stvarem, ki so se premikale, šele nato je sledila pozornost statičnim objektom. In tako je ostalo vse do danes.

Možgani imajo torej raje gibanje in če želite pritegniti pozornost potencialnih kupcev na spletu, boste to najbolje storili z videom ali animacijo.

Dejstvo št. 2: Radovednost spodbudi vedenje.

»Curiosity is one of the great secrets of happiness.« – Bryant McGill

Radovednost je zanimivo stanje. Naši možgani zahtevajo gotovost; v znanih situacijah nam je prijetno to, da imamo prav, saj nam daje dober občutek, neznano pa nas frustrira. Radovednost pa nas po drugi strani vabi v odkrivanje neznanega in nejasnega. Zakaj?

Po teoriji modela informacijske vrzeli (angl. information gap) radovednost nastopi, kadar občutimo neke vrste »prepad« med tem, kar vemo in kar želimo izvedeti. Gre za zavedanje, da nečesa ne vemo, kar spodbudi močno željo po učenju, po razkrivanju informacij, željo po »še«. Pojavi se, kadar vemo ravno dovolj, da ugotovimo, da vemo premalo, samo učenje pa nam zato predstavlja izziv in zadovoljstvo.

Dober video, ki na začetku pove ravno toliko, da spodbudi zanimanje, bo tako ne le uspel zadržati uporabnika do konca, temveč bo pri njem spodbudil tudi močne občutke zadovoljstva, kar je seveda idealna kombinacija za zapomnljivost samega sporočila.

Dejstvo št. 3: Zgodbe spodbujajo empatijo.

Pripovedovanje zgodb ni le najstarejša oblika zabave, temveč tudi najvišja raven zavesti. Potreba po pripovedi je namreč zakoreninjena globoko v naših možganih in izvira iz naše potrebe po pripadnosti, povezanosti.

Dobre zgodbe spodbudijo empatične občutke, saj aktivirajo dele možganov, ki bi bili aktivni v primeru, ko bi dejansko doživljali dogodke, opisane v zgodbi. Če vam nekdo opisuje, kako je užival v sočnem kosu rebrc z žara, se bo aktiviral vaš senzorni korteks, začele se vam bodo cediti sline itd. Če vam nekdo opisuje, kako je zadel zadnjo trojko na odločilni tekmi, se bo aktiviral vaš motorični korteks, vaše dihanje in srčni utrip pa se bosta pospešila. Naši možgani praktično ne ločijo med domišljijo in realnostjo – vsaj z vidika fizioloških reakcij ne.

Dobra zgodba lahko torej vzbudi čustva, ta pa so v potrošniškem svetu, kot ga poznamo danes, najmočnejše vodilo pri odločanju za nakup. Celoten koncept blagovnih znamk temelji na tem, da se potrošniki za nakup ne odločajo na podlagi informacij, temveč na podlagi občutkov, ki jih blagovna znamka predstavlja in sproža.

Nenazadnje, čustva, ki jih blagovne znamke vzbujajo, omogočajo, da se potrošniki z njimi poistovetijo in s tem postanejo njihovi zagovorniki, morda celo ambasadorji. To so pa že precej močne stvari, kajne?

Videi so privlačni, zapomnljivi in spodbujajo vpletenost uporabnikov bolj kot katera koli druga vrsta vsebin, zato so kot oblika pripovedovanja zgodb v oglaševanju ne le možnost izbire, temveč po mojem mnenju edina prava izbira. Se strinjate?

Zapis je bil prvotno objavljen tukaj.