• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Novodobni »No man’s land«: vplivnež ali medij?

V marketinški panogi verjetno ni osebe, ki ne prepozna besede »influencer«. Prav tako je odveč še ena dodatna definicija, število, koliko jih je v Sloveniji, raziskava, kako učinkoviti so ali katera so načela uspešne dejavnosti vplivnostnega marketinga. Pri nas se zaradi dragih oglaševalskih medijskih zakupov in zmanjševanja organskega dosega na družbenih omrežjih zdijo »influencerji« idealna priložnost za oglaševalce, medtem ko v tujini govorijo o transformaciji oglaševanja in dobi vplivnostnega marketinga.

Vplivneži imajo v Sloveniji relativno nizke cene glede na relativno visok doseg svoje ciljne javnosti. V očeh oglaševalcev in oglaševalskih agencij so torej nizkocenovni distributorji oglasnih vsebin oziroma nativnih ali prikritih oglasov. Seveda ne gre zanemarjati preslikave vrednot od vplivneža na oglaševani izdelek oziroma storitev ali obratno, a ko govorimo o vplivnostnem marketingu, gre za prikrito oglaševanje in ne amabasadorstvo in je zato preslikava manj očitna in šibkejša.

Vplivnostnemu marketingu v svetu kot tudi na domačem trgu pripisujejo zelo svetlo prihodnost. Donosnost naložbe je za oglaševalce višja od drugih oblik oglaševanja, doseg ciljne javnosti z izbiro pravega vplivneža zagotovljen, stopnja zaupanja vplivnežem pa je precej višja od stopnje zaupanja klasičnemu oglaševanju.

Ali je to dovolj, da naredimo zaključek o prihodnosti vplivnostnega marketinga?

Njihova priljubljenost je le ena plat medalje

Trend in višek priljubljenosti vplivnežev v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu je le ena plat medalje. Vplivneži so začeli uporabljati do zdaj neizkoriščeni oglasni prostor (lastno prisotnost v navideznem svetu) in kot takšen je ta nesistematiziran in nenadzorovan oziroma novodobni »no man’s land«.

Merjenje učinka vplivnežev je trenutno šele v povojih, oglaševalci pa vplivnostnega marketinga še ne vključujejo v oglaševalske aktivnosti, temveč se ga poslužujejo kot eksperiment. Ali bo večje merjenje učinka predstavljalo oviro za vplivneže ali omejevalo svobodo ustvarjanja oglasnih vsebin?

Transparentnost vplivnežev pridobiva vedno večjo pozornost v svetu in največja družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram in YouTube, že omogočajo označevanje plačanih objav, vendar je to prepuščeno presoji vsakega posameznika. Trenutno ni enotnega mnenja o pravilnosti ter negativnih ali pozitivnih posledicah označevanja, še manj pa je to urejeno z zakonom ali etičnim kodeksom. Kako bodo vplivneži, glede na svetovni pritisk na medije po večji transparentnosti, kljubovali posledicam uporabnikove stalne izpostavljenosti označbam oglasnih vsebin?

Vplivneži imajo v teoriji in praksi popolno svobodo pri izražanju, nad lastno kreirano vsebino, nad lastnim medijem in nad njegovim oglaševanjem, na podlagi česar se izognejo odgovornosti negativnih posledic bodisi načrtnih ali nenamernih vsebin in objav, pod isto pretvezo pa se potencialno lahko skrivajo tudi oglaševalci.

Kdo nosi odgovornost?

Vsem so znani tudi »spodrsljaji« svetovnih vplivnežev, katerih objava je povzročila padec ugleda omenjene blagovne znamke ali pa celo padec cene delnice na borzi. A kdo nosi odgovornost za to in kdo jamči, da za določene objave ni plačala konkurenca? Ali bi zakonska ureditev statusa in odgovornosti vplivnežev ali le vplivnostnega marketinga vplivneža prestrašila ali celo odvrnila od javnega nastopa?

Nenazadnje, med kritikami vplivnostnega marketinga verjetno ne boste pogosto slišali za nelojalno oglaševanje, saj bi šlo v tem primeru za ekstremen hipotetičen primer, v katerem bi vplivneževa svoboda odklonitve partnerstva z oglaševalcem pomenila zakonsko prepovedano omejevanje konkurence. Pa vendar, kaj bi pomenilo za vplivneže, če bi vplivnostni marketing definiral vplivneža kot medij, ki nima izbire odkloniti oglaševalca?

To so štiri siva področja, ki bodo pomembno vplivala na prihodnost vplivnostnega marketinga. Vsekakor bodo oglaševalci čedalje pogosteje želeli in uporabljali vplivneže v svojih marketinških prijemih, vplivneži bodo čedalje močneje ščitili svojo svobodo izražanja, družbena omrežja bodo želela zajeziti neudeležbo pri posredovanju oglasnih sporočil, institucije pa se bodo vedno močneje zavzemale za njihovo transparentnost in regulacijo ter preprečevanje možnosti zlorabe ali zavajanja splošne javnosti.

Več o novodobnem »No man’s landu« pa izveste na 07. Diggitu.