• Facebook
  • Twitter
  • RSS

V čem se razlikujeta slovenski in hrvaški spletni trg?

V Sloveniji in Hrvaški je vsaj en spletni nakup opravilo že devet od desetih uporabnikov interneta, a med državama obstajajo razlike v naklonjenosti tujim trgovcem in s tem povezanimi načini plačil.

Foto: Dreamstime

Na letošnji konferenci Ecommerce Day 2017, ki je bila na začetku aprila v Zagrebu, so udeleženci dobili vpogled v nove podatke raziskave o spletnem nakupovanju Shopper's Mind 2016-2017, ki jo podjetje Ceneje izvaja skupaj z agencijo Valicon. Raziskava je novembra lani zajela 22.633 slovenskih spletnih uporabnikov, marca letos pa še 22.437 uporabnikov na Hrvaškem.

Pomembne razlike v zaupanju tujim trgovcem

Spletni trg je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v velikem porastu, saj pogostost spletnega nakupovanja iz leta v leto vztrajno narašča. V Sloveniji mesečno na spletu kupuje že 37 odstotkovspletne populacije, vsaj eno izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že devet od desetih uporabnikov spleta, takšnih, ki sploh ne nakupujejo na spletu, pa je le še 8 odstotkov. Zelo podobno podatki kažejo za sosednjo Hrvaško s pomembno razliko v deležu rednih mesečnih kupcev – tam jih je že skoraj polovica.

 »Smo v obdobju hitre rasti nakupovanja v spletnih kanalih, potencial spletne trgovine v primerjavi z drugimi segmenti je izjemen. Podatki naše raziskave kažejo izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu,« je na konferenci pojasnil Darko Dujič, direktor podjetja Ceneje. 

Zelo zanimivi so podatki o nakupnih navadah z vidikaplačilnih metod. V Sloveniji je zaradi dolge tradicije gotovinskega poslovanja z več kot 40 odstotki še vedno najbolj priljubljeno plačilo po povzetju, vendar se elektronska plačila v zadnjih letih povečujejo. V letu 2016 se je s kreditno kartico zaključila petina nakupov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Med hrvaškimi spletnimi kupci je poleg plačila po povzetju na prvem mestu plačevanje s PayPalom, s katerim se zaključi skoraj tretjina nakupov, razloge za to pa lahko najdemo v  naklonjenosti tamkajšnjih kupcev globalnim platformam, kot sta eBay in AliExpress.

Med državama torej obstajajo pomembne razlike vnaklonjenosti domačim oziroma tujim spletnim trgovcem. Skoraj polovica slovenskih spletnih kupcev nakupuje izključno doma, na Hrvaškem zgolj 22 odstotkov. Po drugi strani 40 odstotkov hrvaških spletnih kupcev večinoma nakupuje v tujini, v Sloveniji pa je takšnih manj kot petina.

Trije ključni dejavniki rasti spletne trgovine

Udeleženci konference Ecommerce Day 2017 so prvi spoznali dejavnike, ki spodbujajo rast spletne trgovine v Sloveniji in v sosednji Hrvaški. Eden ključnih je zagotovo širitev nakupov v novih kategorijah oziroma blagovnih skupinah, ki doslej še niso bile tako razvite na spletu. Tu obstajajo razlike med državama, in sicer se je v Sloveniji v enem letu najbolj povečal tržni delež spletnim trgovinam v kategorijah hrana in pijača, avto-moto oprema in oprema za male živali, medtem ko so na Hrvaškem najbolj zrasli spletni trgovinski centri ter trgovci s področja skupinskih nakupov in zavarovanj.

Mobilne tehnologije so postale katalizator nakupnega vedenja na spletu, česar se vedno bolj zavedajo tudi trgovci na obeh trgih. Podatki analize tehnične skladnosti trgovin s standardi varnega nakupovanja na spletu kažejo, da je imelo novembra lani optimizirano mobilno spletno stran že 76 odstotkov slovenskih spletnih trgovin in zanimivo bo videti, kakšno bo stanje letos. Hrvaška je s tega vidika v  zadnjem letu naredila pomemben korak naprej, saj je imelo lani spletno stran, prilagojeno mobilnim napravam, zgolj 60 odstotkov trgovin, letos pa že skoraj devet od desetih.

Raziskava je pokazala tudi zanimivo dinamiko v vedenju potrošnikovv fazi raziskovanja pred nakupom in s tem povezanimi spletnimi viri informacij. V obeh državah opažamo vzpon portalov za primerjalno nakupovanje (ceneje.si, jeftinije.hr in podobno), ki jih v Sloveniji uporablja že dobra tretjina spletne populacije, na Hrvaškem kar 55 odstotkov uporabnikov. Gre za platforme, ki na enem mestu omogočajo vse informacije za preudarno nakupovanje in s tem olajšajo nakupni proces.

Vodilnih pet e-trgovcev ima skoraj polovico trga

Podatki o tržnih deležih so pokazali, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vodilnih pet spletnih trgovcev zavzame skoraj polovico trga, večje razlike pa se pokažejo glede na tip spletne trgovine. Na slovenskem trgu vodijo spletni nakupovalni centri, katerih tržni delež znaša skoraj polovico. Sledijo specializirani trgovci, globalne platforme pa zavzamejo le dobro desetino trga. Na Hrvaškem so bolj izraziti specializirani spletni trgovci, ki predstavljajo dobro tretjino trga, sledijo spletni nakupovalni centri ter s skoraj petino globalne platforme za spletno nakupovanje. To je še en podatek, ki jasno kaže že omenjeno naklonjenost hrvaških potrošnikov tujim trgovcem.

»Na Hrvaškem je v zadnjem letu prišlo do zelo zanimive dinamike, ki je povezana predvsem s prihodom dveh trgovcev z velikimi težnjami − pri je veliki regijski igralec iz Češke, mall.hr, drugi pa dolgo napovedovana digitalna veja Agrokorja, abrakadabra.com. Čeprav sta trgovca uprizorila dva različna prihoda na trg, sta oba uspešno osvojila svoj tržni delež. Slovenski trg je bil v tem obdobju precej stabilen, a vendar smo v segmentu spletne trgovine zabeležili dinamiko 30- do 40-odstotne rasti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da se regija hitro digitalizira tudi v dejavnosti trgovine,« je na konferenci pojasnil Dujič.