• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako potrošniki kupujejo izdelke vsakdanje rabe?

Trgovino izdelkov vsakdanje rabe v zadnjem času zaznamuje posebna dinamika. V prispevku povzemamo ugotovitve nekaterih ključnih raziskav o nakupnih navadah v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe (FMCG).

Foto: Dreamstime

Nakupne navade v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe je med drugim preverjala raziskava Consumer Barometer v izvedbi TNS, IAB in Googla, ki omogoča tudi primerjavo med Slovenijo in Hrvaško. Državi sta si zelo podobni po fizičnih lokacijah, kjer potrošniki najpogosteje opravljajo nakupe. Po pričakovanjih jih velika večina nakupuje v supermarketih in hipermarketih, v Sloveniji trije od petih potrošnikov, manjši delež pa se jih odloča za nakupe neposredno v trgovinah blagovnih znamk, in sicer v Sloveniji manj kot desetina, na Hrvaškem še manjši delež.

Slovensko poreklo živil je pomembno predvsem starejšim potrošnikom

Pomemben del nakupnih navad v kategoriji živil je poreklo izdelkov. Po podatkih Trženjskega monitorja DMS 2016  v Sloveniji pri tem obstajajo razlike glede na starostne segmente, in sicer je slovensko poreklo pri nakupovanju hrane pomembno predvsem starejšim generacijam.

(Foto: Dreamstime)

Po izdelke vsakdanje rabe na splet

Kakšni pa so trendi pri spletnih nakupih? Po podatkih največje raziskave spletnega nakupovanja v regiji Shopper’s Mind – sMind se nakupne navade pri izdelkih vsakdanje rabe tudi na spletu precej razlikujejo od drugih kategorij. Raziskava je bila opravljena na več kot 4000 hrvaških uporabnikih spleta, a omogoča tudi vpogled v trende na slovenskem trgu, saj je vedenje potrošnikov v obeh državah v marsičem podobno.

Če pogledamo pogostost nakupov, je skoraj polovica anketirancev zadnji spletni nakup opravila v zadnjem mesecu, tretjina v zadnjem tednu. Trije od petih vprašanih prehranske izdelke na spletu nakupujejo vsaj enkrat mesečno, kar je 12 odstotnih točk več od povprečja vseh spletnih nakupov ne glede na blagovno skupino. Zanimiv je tudi okvirni znesek, ki pri sedmih od desetih nakupov znaša med 50 in 200 evri, medtem ko je pri drugih kategorijah v tem cenovnem razredu opravljena samo tretjina nakupov.

Dostava na dom le v redkih primerih

Z našimi sosedi smo si zelo podobni v načinu prevzema izdelkov vsakdanje rabe, naročenih na spletu. V fizični trgovini naročeno blago prevzame 94 odstotka Slovencev, vprašanih v raziskavi Consumer Barometer, podobno je tudi na Hrvaškem, medtem ko se za dostavo na dom odloči le dva odstotka kupcev, za čezmejno dostavo praktično nihče.

Trženjski monitor DMS 2016 kaže, da je v Sloveniji v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe na spletu opravljenih le 6 odstotkov nakupov, vendar se je v enem letu delež povečal za 2 odstotni točki, kar zagotovo kaže potencial za dodaten razvoj.

Prispevek je bil prvotno objavljen na spletnem portalu sMind podjetja Ceneje.