• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Zakaj se mi zdijo piarovci čudni?

Bralci MM-a dobro veste, da MM pokriva relativno ozek nabor vsebin s področja komunikacij, marketinga, odnosov z javnostmi, kreativnosti, oglaševanja, idej in še kaj.

Udeleženci številnih strokovnih in izobraževalnih dogodkov s teh področji, ki jih organiziramo, soorganiziramo ali iz njih vsaj poročamo tudi veste/vedo, da predavatelji ves čas učijo »relevantnega komuniciranja«: po vsebini, po nagovoru, po medijih, po novinarjih itd. Vse to veste, vemo, pa vendar vsak dan v naš mailbox prejmemo najmanj 25 sporočil, ki nam jih pošljejo PR-agencije ali samostojni piarovci, ki res nimajo nobene zveze z nami! 

Njihova sporočila so po vsebini za nas popolnoma nerelevantna. Zakaj na primer evropska poslanka Tanja Fajon meni, da bi nas utegnilo zanimati »novo poglavje v odnosih med EU in Kosovim«? Zakaj na primer naj bi se ukvarjali s Slovenskim gledališkim inštitutom in njihovimi predavanji, programi VZMD (mimogrede, ti so prvaki v oblikovni grozi) o investiranju v Monaku, poslovanju v Ruski federaciji (SPIRIT), zeliščnih piškotih iz pirove moke, agresivnem vedenju v šolah (Pedagoški inštitut), okrožnico Zofijinih ljubimcev (ti se repenčijo nad oglaševanjem pa s svojimi mailingi počnejo ravno to – nadležno oglašujejo!), o ministrici Makovec Brenčič in nekem projektu Radi pišemo z roko ali na primer 21. stoletju in socialistični alternativi (gibanje TRS)? Zakaj?

Zato, ker se tisti v stroki, imenovani PR ali odnosi z javnostmi, ki to počnejo, požvižgajo na vse! Ne cenijo sebe, ne cenijo svojih naročnikov in še najmanj medijev, urednikov in novinarjev, ki jim kradejo čas ter jim polnijo mailboxe z neumnostmi. Se potem čudijo, če imajo deležniki tudi do njih enak odnos?