• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Naši in njihovi

Prejšnji teden (v tednu od 13. do 18. marca 2016) smo izvedeli, da je sodišče v Ljubljani »zablokiralo« račun Radia Center zaradi domnevne kršitve »radijskega prostora« na Tržaškem v Italiji. Sodišče je izvajalo sklep sodišča iz Trsta. Podrobnosti ne poznam, kot človek, ki je odraščal ob slovensko (takrat še jugoslovansko) -italijanski meji pa bi si upal trditi, da so bile vedno italijanske radijske postaje tiste, ki so »vdirale« v naš prostor.

Kakor koli, ob novici me je zbodlo ponovno spoznanje, kako neusmiljena in v bistvu diskriminatorna je slovenska – recimo ji – oblast (ministrstva, razne agencije, inšpektorji, sodišča,…) do domačih (v državi registriranih poslovnih subjektov v domači ali tuji lasti) podjetij. Cel kup nesmislov obstaja tudi na področju medijev. Poglejmo nekatere primere:

Zasebnost in pošiljanje prodajno-informativnih mailingov

Se še spomnite gonje in ustrahovanja pošiljateljev mailov s strani uradnikov, pristojnih za varstvo zasebnih podatkov? Vsi, ki to počnemo, smo po malo prestrašeni, ker vemo, da je dovolj, da se nekomu »dvigne« in nas lahko oglobi. Medtem ko se nesnage iz tujine ne loti nihče. Drugim – tujcem je dovoljeno to, kar nam, ki tukaj živimo, plačujemo davke itd., ni!

Radijske kvote

Kvote slovenske glasbe na radijskih postajah veljajo samo za postaje, registrirane v Sloveniji, medtem ko – jasno – za vse druge svetovne radijske postaje, ki jih je mogoče poslušati v Sloveniji, ne! Kdo koga omejuje?

Deleži lastnih vsebinskih programov na televiziji

Zakon o medijih očitno velja samo za slovenske programe (Pro Plus, Planet TV, RTV Slovenija …), omejitve za desetine tujih, mednarodnih televizijskih programov, ki oddajajo s slovenskimi podnapisi in tržijo oglasni prostor na področju države, očitno ne! Na eni strani so podjetja, ki vlagajo v opremo, ljudi (zaposlitve), programe …, na drugi tako rekoč »garažni timi«, v katerih je s. p. prevajalec, s. p. promotor, s. p. tržnik …, računi medijev pa v tujini?!? Ker jih roka medijskih inšpektorjev ne doseže, je videti, kot da lahko počnejo skoraj vse. 

Digitalno oglaševanje

Google, Facebook in drugi mednarodni digitalni orjaki lahko na slovenskem trgu počnejo, kar se jim zljubi. Pri čemer ne plačujejo davkov, ne zaposlujejo, ne investirajo v trg itd. Lokalni digitalni igralci se dnevno srečujejo z različnimi omejitvami in regulacijami, ki »nas ubijajo«.

Knjige

Ste vedeli, da v Sloveniji obstaja Javna agencija za knjigo (JAK)? Uradniki v agenciji – po domače povedano – skrbijo za deljenje subvencij založnikom, predvsem tistim, ki izdajajo knjige slovenskih avtorjev, ki se ne prodajajo. Pa tudi – pazite – skrbijo za t. i. »enotno ceno knjige«, zakonsko določbo, po kateri založnik v prvih 6 mesecih po izidu knjige ne sme dajati popustov na izdano knjigo! Svobodno podjetništvo? »My ass!« Z lastnim izdelkom – knjigo – slovenski založnik na slovenskem trgu ne more prosto razpolagati! Če bi isto knjigo – v slovenskem jeziku – izdal na primer na Hrvaškem in jo »uvozil«, teh težav ne bi imel! Saj določbe ne veljajo za tuje založnike in uvoznike.

Podobnih primerov je verjetno še veliko več, predvsem pa o njih poročajo tudi iz vseh drugih industrij. 

Domačijski minister D. Židan, ki so ga ves čas polna usta slovenstva in slovenskih idej (na primer podjetja za gozdove), in ostala domača nacionalna tovarišija na oblasti regulirajo in obdavčujejo tisti del gospodarstva, ki ga lahko nadzira in obvladujejo! Ker gre pretežno za že omenjena podjetja, registrirana v Sloveniji, jih s tem neposredno omejuje, medtem ko neregistrirani počnejo, kar jim je volja.